<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv moči mišic kolka in trupa na uspešnost enonožnih skokov</dc:title><dc:creator>Markič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>enonožni skoki</dc:subject><dc:subject>moč</dc:subject><dc:subject>asimetrije</dc:subject><dc:subject>mišice kolka</dc:subject><dc:subject>mišice trupa</dc:subject><dc:description>Glavni namen magistrske naloge je bil na večjem vzorcu vrhunskih športnikov preveriti vpliv maksimalne in eksplozivne moči mišic kolka in trupa na dolžino enonožnega skoka v daljino z mesta, enonožnega troskoka v daljino, bočnega skoka z mesta ter višino enonožnega skoka z nasprotnim gibanjem. Poleg tega smo želeli preveriti vpliv asimetrij moči mišic kolka in trupa ter funkcionalnih razmerij mišic kolka na rezultate enonožnih skokov v različnih smereh. V raziskavo je bilo vključenih 80 vrhunskih rokometašev (starost 22 ± 4 leta; telesna masa 90,8 kg ± 10 kg; telesna višina 189,8 ± 5,6 cm). Protokol meritev je obsegal tri ponovitve posameznega skoka z dominantno in nedominantno nogo in tri ponovitve posameznega unilateralnega izometričnega testa moči mišic kolka (iztegovalke, upogibalke, primikalke, odmikalke) in trupa (stranske upogibalke) z dominantno in nedominantno nogo oziroma stranjo telesa. Moč mišic kolka in trupa smo vrednotili z največjim navorom (Mmax) pri največji hoteni izometrični kontrakciji in hitrostjo prirastka navora (HPN) pri eksplozivni izometrični kontrakciji. S Pearsonovim koeficientom korelacije smo ugotovili šibko povezanost med močjo mišic kolka in rezultati enonožnih skokov (r = 0,23–0,29). Na podlagi multiple regresijske analize smo ugotovili vpliv Mmax primikalk kolka in razmerja med HPN iztegovalk in upogibalk ter odmikalk in primikalk kolka na dolžino enonožnega skoka v daljino z mesta (8,4–12,6 % pojasnjene variance), razmerja med HPN odmikalk in primikalk kolka na dolžino bočnega skoka z mesta (6,1–7,6 % pojasnjene variance), Mmax iztegovalk kolka na višino enonožnega skoka z nasprotnim gibanjem (5,8–8,5 % pojasnjene variance) ter Mmax primikalk in odmikalk kolka ter razmerja med HPN iztegovalk in upogibalk kolka na dolžino enonožnega troskoka v daljino (6–8 % pojasnjene variance). Moč trupa z rezultati skokov ni bila povezana. Glavne ugotovitve naše raziskave so, da športniki, ki so močnejši in imajo manjše asimetrije moči mišic kolka med dominantno in nedominantno nogo, dosegajo boljše rezultate enonožnih skokov. Poleg tega na rezultate skokov pomembno vplivajo tudi razmerja moči antagonističnih mišic v kolku. Ker se doprinos moči mišic kolka k dolžini oziroma višini skokov razlikuje glede na smer skoka, v praksi svetujemo vadbo za moč mišičnih skupin kolka, ki so povezane z rezultatom skoka v smeri gibanja, specifični za dotičen šport.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-15 07:16:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158536</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48383</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 200879875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
