Uporaba trosmernih interakcij med škodljivci, mikrobi in rastlinami za zaščito koruze (Zea mays L.) in krompirja (Solanum tuberosum L.) pred talno herbivorijoPraprotnik, Eva (Avtor) Razinger, Jaka (Mentor) struneentomopatogene gliveEPFkrompirkoruzatrosmerne interakcijebiotično varstvo rastlininterakcije med mikrobirastlinami in žuželkamiV okviru raziskav doktorske disertacije smo preučevali trosmerne interakcije med rastlinami, mikrobi in žuželkami za zaščito pridelka pred talno herbivorijo. Skupno smo analizirali 71 izolatov gliv iz rodu Metarhizium, Beauveria in Trichoderma z namenom testiranja njihove sposobnosti okužbe ličink rumenega mokarja in hkratnega spodbujanja rasti koruze. Izolata Metarhizium brunneum (1154) in Beauveria bassiana (2121) sta pri mokarjih povzročila največjo smrtnost (100 %). Nekateri izolati, kot je Metarhizium robertsii (2693), imajo potencial za nadaljnje raziskave, saj niso povzročili le visoke smrtnosti mokarjev, temveč so pozitivno vplivali tudi na vse parametre rasti koruze. Z nadaljnjimi laboratorijskimi poskusi smo preučevali učinke entomopatogenih gliv (EPG) na strune, pri čemer je M. brunneum (izolat 1868) značilno povečal smrtnost strun in bil najpogosteje ponovno izoliran iz površine korenin koruze. Poljski poskusi so pokazali, da obdelava zrn koruze z M. brunneum (1868) omogoča višji začetni sestoj koruze pri treh sortah, in pri eni sorti tudi višji končni sestoj koruze. Poskusi testiranja različnih pripravkov na osnovi EPG iz rodu Metarhizium za zatiranje strun so pokazali, da so glive v obliki granul (zlasti pripravek ATTRACAP in formulacija gliv na rižu) povzročile zmanjšanje deleža poškodovanih gomoljev. Prav tako smo ugotovili, da vrsta rastlinske prehrane vpliva na rast in razvoj ličink, ne pa nujno tudi na povečanje občutljivosti za okužbo z EPG. Z olfaktometrom z dvojno izbiro smo raziskovali vedenjski odziv strun na EPG v prisotnosti rastlin koruze. Čeprav je bila koruza ustrezno privabilo, nismo uspeli dokazati repelentnega učinka EPG. Z analizo hiperspektralnih posnetkov v spektralnem območju 400–2500 nm smo s skupno natančnostjo 86,7 % zaznali in razlikovali med biotskim (strune) in abiotskim (suša) stresom pri koruzi in tako potrdili potencial daljinskega zaznavanja za zgodnje odkrivanje suše in/ali napada strun v koruzi.20242024-06-15 07:16:26Doktorsko delo/naloga158535VisID: 236634COBISS_ID: 199045123sl