<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>NABOR IN UPORABA SREDOZEMSKIH RASTLIN OB ZDRAVILIŠKO-HOTELSKIH KOMPLEKSIH V SLOVENSKEM PRIMORJU</dc:title><dc:creator>Rizvanović,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schmitzer,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sredozemske rastline</dc:subject><dc:subject>hotelskih kompleksih</dc:subject><dc:subject>zdravilišča</dc:subject><dc:subject>rastlinsko gradivo</dc:subject><dc:subject>Sredozemsko primorje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava zasaditve ob naslednjih hotelsko-zdraviliških in hotelskih objektih na slovenski obali: Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, Zdravilišče Strunjan, Terme Portorož, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Hotel Convent, Turistični kompleks v Simonovem zalivu, Turistični kompleks Belveder, Hotel Bernardin, Hotel Kempinski Portorož in Remisens Premium hotel Metropol. V uvodnem delu so predstavljene značilnosti slovenske Obale in razvoja turistične dejavnosti. Drugi, obsežnejši del magistrske naloge, preučuje nastanek in spreminjanje krajinsko-arhitekturnih prvin skozi čas in prepoznava tipe zasaditev in najpogostejše rastlinske vrste ob turističnih kompleksih danes. Pregledana je bila obstoječa literatura o zgodovinskem razvoju turističnih nastanitev ter na temelju terenskega ogleda in identifikacije rastlin oblikovana lestvica pogostosti vrst in načina njihove rabe (posamična rastlina, skupina, drevored ...) na obravnavanih lokacijah. V skupine so najpogosteje sajene ameriška agava (Agave americana), žumara (Chamaerops humilis), rožmarin (Rosmarinus officinalis) in sivka (Lavandula agustifolia). Kot živa meja so pogosto uporabljeni julijanin češmin (Berberis julianae), navadni pušpan (Buxus sempervirens), pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana), navadni lovor (Laurus nobilis), oleander (Nerium oleander), ameriški klek (Thuja occidentalis), navadni lepljivec (Pittosporum tobira) in lovorikovec (Prunus laurocerasus). Prevladujoče mediteranske vrste dreves so alepski bor (Pinus halepensis), črni bor (Pinus nigra), obmorski bor (Pinus pinaster), gladki bor (Pinus strobus) in rdeči bor (Pinus sylvestris), pinija (Pinus pinea) in vednozelena cipresa (Cupressus sempervirens).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-01 07:15:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158267</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 236588</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 197592579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
