<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Venski pristopi pri novorojenčku</dc:title><dc:creator>Ojsteršek,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vettorazzi,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gržinić,	Janja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lozar Krivec,	Jana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>novorojenček</dc:subject><dc:subject>periferna intravenska kanila</dc:subject><dc:subject>osrednji venski kateter</dc:subject><dc:subject>popkovni kateter</dc:subject><dc:subject>periferno vstavljeni osrednji venski kateter</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri bolnih, hospitaliziranih novorojenčkih je venski pristop nujen predpogoj, da je zdravljenje varno in učinkovito. Možni venski pristopi, ki jih lahko vzpostavimo pri novorojenčku so periferna intravenska kanila in osrednji venski kateter. Ta je lahko vstavljen skozi popkovno veno (popkovni venski kateter), v večje vene (femoralna, jugularna, subklavia) ali v periferno veno. Namen: Predstaviti glavne značilnosti, prednosti uporabe in možne zaplete posameznega venskega pristopa pri novorojenčku. Predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri uvajanju, odstranitvi in rokovanju s posameznim pristopom. Odgovoriti na vprašanje v katerih primerih se je smiselno odločiti za uporabo perifernega in kdaj za uporabo osrednjega venskega pristopa. Metode dela: Deskriptivna metoda s pregledom strokovne literature, objavljene v časovnem okvirju preteklega desetletja (t. j. med leti 2013 in 2023) z uporabo iskalnikov PubMed in DiKUL ter pregledom podatkovnih baz CINAHL in CochraneLibrary. Iskanje po ključnih besedah v slovenskem in angleškem jeziku: novorojenček, periferna intravenska kanila, periferno vstavljen osrednji venski kateter – PICC, osrednji venski kateter in popkovni kateter, je prikazalo 21 člankov. Rezultati: Popkovni venski kateter je prva izbira venskega pristopa pri kritično bolnem novorojenčku, ki ga uporabljamo do enega tedna. Če je novorojenček po tem času še vedno nestabilen, vzpostavimo osrednji venski kateter, če pa je stabilen, se za naslednji venski pristop odločamo na podlagi pričakovanega časa potrebe po infuziji. Kadar predvidimo, da bo potreba po infuziji daljša od sedmih dni ali imamo potrebo po aplikaciji tekočin, nezdružljivih s periferno potjo, uporabimo PICC, sicer pa periferno intravensko kanilo. Razprava in zaključek: Med seboj se venski pristopi razlikujejo glede na vbodno mesto, končno mesto konice, material, velikost in število lumnov katetra, posledično imajo različen namen in tudi različna tveganja oziroma zaplete. Posamezen pristop ima tudi posebnosti v zdravstveni negi. Vloga diplomirane medicinske sestre je ključna pri zagotavljanju varne in učinkovite uporabe venskega pristopa ter oskrbe novorojenčka z vstavljenim venskim katetrom. Zato je pomembno, da diplomirana medicinska sestra pozna vse možne venske pristope, indikacije in kontraindikacije in kot zagovornik najboljših možnosti za bolnika sodeluje pri odločitvi za ustrezen venski pristop pri novorojenčku.</dc:description><dc:publisher>[E. Ojsteršek]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-31 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158249</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132523</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 197336323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
