Vpliv organiziranega presejanja na prognostične dejavnike in izid raka dojkTomšič, Sonja (Avtor) Zadnik, Vesna (Mentor) Presejanje za raka dojkuvajanjepremik stadijevčas do zdravljenjaumrljivostpreživetjeUvod Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah po številu novih primerov in umrljivosti. Incidenca še narašča. Na večino poznanih nevarnostnih dejavnikov težko vplivamo z ukrepi primarne preventive, zato so toliko pomembnejši ukrepi sekundarne preventive, predvsem presejanja. Svet Evropske unije je leta 2003 izdal, leta 2022 pa posodobil priporočila za uvajanje na dokazih temelječih organiziranih presejalnih programov za raka, med njimi tudi za raka dojk. Slovenija je leta 2008 pričela z organiziranim presejanjem z mamografijo za ženske v starosti 50–69 let na dve leti. Državni presejalni program za raka dojk – program DORA se je postopoma do leta 2018 razširil na vso državo. V nalogi smo skušali ovrednotiti koristi uvedbe organiziranega presejanja za raka dojk v slovenski populaciji in oceniti posledice postopnega uvajanja presejalnega programa. Metode V kohortni raziskavi za proučevanje incidence smo uporabili podatke o rakih dojk iz Registra raka v obdobju 1998–2018, ki smo jih za obdobje 2008–2018 nadgradili s podatki presejalnega registra glede vključevanja žensk v program DORA. V ciljni starostni skupini 50–69 let smo analizirali incidenčne trende, primerjali stadije ob diagnozi, starost ob diagnozi, načine prvega zdravljenja in čas trajanja od diagnoze do prvega zdravljenja glede na različne statuse vključevanja v program DORA. V regresijskih modelih smo kot pojasnjevalno spremenljivko vključili tudi socialno-ekonomski položaj. Za proučevanje umrljivosti smo uporabili podatke o smrtih zaradi raka dojk v obdobju 1998–2019 iz Registra raka, ki smo jih nadgradili s podatki o širjenju programa DORA po občinah. Proučili in primerjali smo časovne trende umrljivosti ter absolutne in relativne razlike pred, med in po uvedbi presejalnega programa na različnih območjih glede na širitev programa DORA. Pripravili smo tudi analize čistega preživetja po stadijih in izračun do sedaj pridobljenih let življenja zaradi uvajanja presejanja na populacijski ravni. Rezultati V časovnih trendih incidenčnih stopenj je v starostni skupini 50–69 let opaziti naraščanje omejenega stadija raka dojk ob diagnozi, pri razširjenem stadiju je po predhodni rasti po letu 2008 opaziti upad, pri razsejanem stadiju je nakazan trend upadanja. Ženske, vključene v program DORA, imajo ob diagnozi nižji stadij in so okoli dve leti mlajše. Povprečen čas do operacije je bil krajši pri ženskah, ki niso bile vključene v program DORA, vendar kaže veliko variabilnost, kar je verjetno posledica odsotnosti ustaljenih in predvidenih procesov obravnave, ki pri organiziranih programih zagotavljajo višjo kakovost. To se odraža tudi pri izračunu preživetja, kjer imajo v vseh stadijih ženske, vključene v program DORA, značilno boljše preživetje kot tiste, ki niso bile vključene v program, ali neodzivnice. Trend umrljivosti kaže upad v celotnem obdobju, primerjava v obdobju uvajanja programa med občinami, ki so imele program DORA ali ne, ne pokaže razlik med skupinama, kar je najverjetneje posledica še prekratkega časa opazovanja. Umrljivost po popolni razširitvi programa je za 17,5 odstotkov nižja (95 % interval zaupanja 3,6–29,5) kot pred uvedbo programa. Tega upada sicer ne moremo pripisati uvedbi programa DORA, sledi pa pričakovanemu trendu zmanjševanja umrljivosti po uvedbi organiziranega presejanja. Gibanje trenda bo potrebno v prihodnje še spremljati. Z uvedbo presejanja smo do leta 2018 prihranili 90,6 let življenja, če bi program DORA na območju vse države uvedli leta 2008, pa bi prihranili 552,7 let (95 % interval zaupanja 106,4–999,0). Zaključki Rezultati glede stadija in starosti ob diagnozi so pričakovani in kažejo na srednjeročno učinkovitost uvedenega organiziranega presejalnega programa. Pričakujemo, da bodo v bodoče, po popolni uvedbi, rezultati še boljši. Kljub temu da je bil čas od diagnoze do operacije v programu DORA nekoliko daljši kot ta čas zunaj programa, so bili izidi v preživetju boljši pri ženskah, vključenih v program DORA, tudi znotraj omejenega stadija. Kljub različnim omejitvam in možnim pristranostim, rezultati raziskave kažejo na dobrobiti organiziranega presejanja za raka dojk v populaciji. Uvajanje novih presejanj ali morebitnih sprememb v presejanju naj bo uvedeno v čim krajšem obdobju na celotnem območju, saj s tem zagotovimo največje koristi brez začasnih sistemskih neenakosti.20242024-05-30 07:15:15Doktorsko delo/naloga158209VisID: 26328sl