<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Svetovalni inštrument v Sloveniji pred umetno prekinitvijo nosečnosti</dc:title><dc:creator>Bonić,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanc,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>svetovalni inštrument</dc:subject><dc:subject>umetna prekinitev nosečnosti</dc:subject><dc:subject>pravna ureditev</dc:subject><dc:subject>svetovanje in dostopnost</dc:subject><dc:subject>splav</dc:subject><dc:description>Uvod: Glede na pogoste tematike odločanja o umetni prekinitvi nosečnosti v sodobni družbi se pogosto zastavlja vprašanje o pravilnosti in dostopnosti do vseh informacij, ki jih v praviloma težko odločitev vpletene osebe v postopku prejmejo pred samo odločitvijo za ali proti splavu. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti pravno ureditev svetovalnega inštrumenta v Sloveniji pred umetno prekinitvijo nosečnosti ter ugotoviti primerljivost postopkov in dostopnost do svetovanja pred umetno prekinitvijo nosečnosti v Sloveniji z drugimi državami. Metode dela: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili kombinacijo deskripcije, kompilacije, komparacije in sinteze. Glavni vir analize smo pridobili s pomočjo obstoječe domače in tuje literature, obstoječih zakonskih aktov in pravnih zapisov, na osnovi katerih smo pridobili rezultate. Rezultati: Rezultate smo pridobila s pomočjo primerjave in analize stanja pred umetno prekinitvijo nosečnosti v trinajstih državah. Ugotovili smo, da ima Slovenija pravno urejen svetovalni inštrument pred umetno prekinitvijo nosečnosti. Podatki so nam pokazali, da so postopki in dostopnost do svetovanja pred umetno prekinitvijo nosečnosti v Sloveniji primerljivi z drugimi državami. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da ima Slovenija in večina drugih držav, ki smo jih analizirali, pravno urejeno stanje pred umetno prekinitvijo nosečnosti. Glede na rezultate, lahko sklepamo, da sta dostopnost in svetovanje pred umetno prekinitvijo nosečnosti proces, ki s svojim obstojem dokazujeta demokratičnost sodobnih držav in njihovo naklonjenost varovanju osnovnih človekovih pravic. V prihodnje bi morali podobne raziskave razširiti na raven dostopnosti do psihološke podpore.</dc:description><dc:publisher>[M. Šimić]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-27 13:49:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158172</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132499</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 196832003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
