<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zdravstvena nega pacienta s hemodializnim katetrom</dc:title><dc:creator>Hodžić,	Edin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>dializa</dc:subject><dc:subject>tromboza</dc:subject><dc:subject>sepsa</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:description>Uvod: Žilni pristop je bistvenega pomena za hemodializo. Številni pacienti dolgoročno ali kratkoročno potrebujejo osrednji venski kateter za hemodializo, če nimajo funkcionalne arteriovenske fistule. Zapleti, povezani s hemodializnimi katetri, lahko zmanjšajo učinkovitost hemodialize. Medicinske sestre so največ s pacienti in nosijo odgovornost za kakovostno oskrbo hemodializnega katetra. Namen: Namen je predstaviti zdravstveno nego pacientov s hemodializnim katetrom in zaplete, povezane s hemodializnim katetrom, ter opisati vlogo medicinske sestre pri pacientu na hemodializnem zdravljenju. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pomočjo pregleda literature. Osredinili smo se na slovensko, angleško, hrvaško in na srbsko literaturo. Podatke smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, Science Direct, Google Schoolar in Cobbiss. Rezultati: Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri ocenjevanju, vzpostavljanju, vzdrževanju in pri spremljanju hemodializnega katetra ter pri izobraževanju pacientov. Odgovorne so tudi za prepoznavanje pojava zapletov, povezanih s hemodializnim katetrom, kot so: pnevmotoraks, hematotoraks, poškodovanje arterije, krvavitve, aritmije, zračna embolija, laceracija centralne vene, infekcije, disfunkcija katetra, nastanek fibrinskega plašča, tromboza, slab položaj katetra in stenoza centralne vene. Razprava in zaključek: Z osrednjimi venskimi katetri kot žilnim pristopom za hemodializo so povezani zapleti, ki predstavljajo veliko breme za zdravstvene delavce in zdravstveni sistem. Zaplete delimo na zgodnje in pozne. Zgodnji zapleti so povezani z vstavitvijo osrednjega venskega katetra in so: krvavitev, neuspešna punkcija vene ter poškodbe okolnih struktur, tudi pnevmotoraks. Pozni zapleti pa so: delna ali popolna zamašitev katetra, nastajanje fibrinskih oblog, koagulopatije in okužbe. Tveganje za zaplete, ki so povezani s hemodializnimi katetri, je mogoče nadzorovati z uporabo dobre klinične prakse, s sledenjem smernicam in protokolom ter s spremljanjem kazalnikov kakovosti. Medicinske sestre morajo imeti širok spekter znanja, da lahko zagotavljajo kakovostno hemodializno zdravljenje s pomočjo hemodializnega katetra.</dc:description><dc:publisher>[E. Hodžić]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-27 07:15:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158154</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132496</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 196730883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
