Analiza ustreznosti razmeščanja krmišč z vidika zmanjševanja škod v gozdnem prostoru na primeru posavskega lovsko-upravljavskega območjaBogovič, Gregor (Avtor) Adamič, Miha (Mentor) Jerina, Klemen (Komentor) krmiščaškodelupljenjeobjedanjejelenjadCervus elaphus L.divji prašičSus scrofa L.PosavjePosavsko LUOŠtevilčnost parkljaste divjadi se je v Sloveniji v preteklih desetletjih vseskozi povečevala. Z naraščanjem populacij parkljarjev so se vseskozi večale tudi škode po divjadi, posledično pa tudi izplačila odškodnin s strani upravljavcev lovišč. Škodo povzročata predvsem jelenjad in divji prašič. Z namenom zmanjševanja škod se divjad dodatno krmi, zato pa se v okolici krmišč povečajo lokalne gostote divjadi in lahko nastanejo žarišča poškodb, ki jih sicer ne bi bilo. Namen naloge je bil ugotoviti, ali so krmišča v Posavskem lovsko-upravljavskem območju ustrezno razmeščena, če so v okolici krmišč poškodbe večje kot v ostalih območjih ter vpliv krmišč na prostorsko razporeditev jelenjadi in divjega prašiča. V 500-metrskem pasu okoli krmišč smo analizirali deleže površin razvojnih faz in ugotavljali, kolikšen je delež sestojev (mladovja, drogovnjaki, sestoji v obnovi), ki so občutljivi na poškodbe. Ugotovili smo, da je 50,3 % krmišč neustrezno razmeščenih, če ne upoštevamo drogovnjakov kot občutljiv sestoj pa 44 %. Potrdili smo, da objedenost gozdnega mladja upada z oddaljenostjo od krmišča, vendar so vplivi divjadi močneje izraženi le v neposredni okolici krmišč. Vpliv krmišč na prostorsko razporeditev divjadi se kaže v odvzemu, saj je v radiu 1 km od krmišča odvzetih 87,1 % divjih prašičev in 74,6 % jelenjadi. Na podlagi rezultatov sklepamo, da vsa krmišča z gozdno-gospodarskega vidika niso ustrezno razmeščena in so potencialna žarišča poškodb.[G. Bogović]20092014-07-11 13:42:36Diplomsko delo15756UDK: 630*15+630*45(497.4 Posavje)(043.2)=163.6COBISS_ID: 2379174sl