Telesna vadba žensk po poroduPrevodnik, Eva (Avtor) Videmšek, Mateja (Mentor) Šuštaršič, Ana (Komentor) nosečnostpoporodno obdobjetelesna dejavnosttelesna vadbaNamen magistrske naloge je ugotoviti stopnjo ozaveščenosti in znanja o poporodni vadbi, katera ima številne pozitivne učinke na okrevanje žensk po porodu, njihov življenjski slog in samopodobo. S spletnim vprašalnikom 1KA smo anketirali 575 porodnic. Podatke smo nato obdelali v računalniškem programu IBM SPSS Statistics. Spremenljivkam smo izračunali opisno statistiko, normalnost porazdelitve podatkov, ugotavljali statistično pomembne razlike med skupinami ter povezanost med spremenljivkami. Zanimalo nas je, kateri dejavniki vplivajo na odločitev porodnic za izvajanje telesne dejavnosti ter povezanost med telesno dejavnostjo po porodu in kakovostjo življenja. Ugotovili smo, da je najpogostejši dejavnik za izvajanje telesne dejavnosti po porodu dobro počutje; sledijo boljša samopodoba, več energije in izguba telesne mase. Ob tem pa so porodnice navedle, da jim največjo oviro za telesno dejavnost predstavlja utrujenost, pomanjkanje časa zaradi nove vloge ter prisotnost bolečin. Rezultati so pokazali, da so najpogostejše težave, ki prizadenejo porodnice, bolečine v križu, diastaza rektusov in urinska inkontinenca. Za telesno dejavnost po porodu se ženske najpogosteje odločajo po 6 tednih po porodu, ko je opravljen prvi ginekološki pregled, in sicer se jih največ poslužuje sprehodov z vozičkom ter vaj za krepitev mišic medeničnega dna. V splošnem porodnice poznajo pravilno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna. Ob tem pa navajajo, da so večino informacij o osnovnih poporodnih vajah dobile na spletu, ter da so bile o tem najmanj informirane v ginekološki ambulanti pred porodom. Na koncu smo ugotovili tudi, da telesna dejavnost pozitivno vpliva na kakovost življenja porodnic.20242024-05-25 07:15:17Magistrsko delo/naloga156431VisID: 48354COBISS_ID: 198182147sl