<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Neporočene matere med normami in prakso</dc:title><dc:creator>Cergol Paradiž,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>nezakonske matere</dc:subject><dc:subject>habsburška monarhija</dc:subject><dc:subject>Kraljevina SHS</dc:subject><dc:subject>nezakonski otroci</dc:subject><dc:subject>sodišča</dc:subject><dc:description>V habsburški monarhiji je civilne pravice nezakonskih mater in otrok od leta 1811 najpomembneje določal avstrijski Občni državljanski zakonik. Po slednjem nezakonski otroci niso imeli enakih pravic kot zakonski. Kljub temu je bil zanje dolžan skrbeti nezakonski oče. Vendar ostaja odprto vprašanje, do katere mere se je to dokaj napredno načelo ODZ-ja uresničevalo tudi v praksi. Kako pogosto so nezakonske matere, v kolikor očetje niso hoteli sodelovati pri preskrbi otrok, iskale pravico na sodišču? In kako pogosto so potem dosegle priznanje očetovstva in izterjavo elementov? Pričujoči prispevek odgovore na navedena vprašanja razišče s pomočjo študije primera stotih ohranjenih skrbstvenih sodnih spisov, ki so nastali v okviru Okrajnega sodišča v Rakeku, Okrajnega sodišča v Ložu in Okrajnega sodišča v Cerknici med letoma 1899 in 1945 ter še nekaj civilnopravnih spisov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-24 10:42:43</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>156417</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.63(497.4)"1899/1945"</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0353-0329</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.51663/pnz.64.1.25</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 194887427</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 194768387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
