Informiranost o storitvah pomoči in pravicah staršev otrok s posebnimi potrebamiBajc Kosem, Boštjana (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) otrok s posebnimi potrebamistarševstvosistem pomočizgodnja obravnavainformiranoststarši otrok s posebnimi potrebamiMagistrsko delo obravnava informiranost staršev otrok s posebnimi potrebami o storitvah pomoči in njihovih pravicah. Preveriti sem želela stanje v Sloveniji in morebitne razlike med starši glede na vrsto posebnih potreb otrok. Pri tem sem izhajala iz teoretičnih izhodišč, predstavljenih v prvem delu magistrskega dela. Reakcije staršev ob spoprijemanju z otrokovo drugačnostjo obravnavajo različni avtorji. Pri tem se razlage med seboj prekrivajo in dopolnjujejo. Pomembno vlogo odigra tudi način, kako je staršem novica o otrokovih posebnih potrebah posredovana. Predstavila sem potrebe staršev otrok s posebnimi potrebami, pri čemer sem posebno pozornost namenila potrebi po informacijah, ki se v literaturi izpostavlja kot ena najbolj izraženih potreb staršev. Ker otrokov razvoj poteka v interakciji z okoljem, ga je treba obravnavati znotraj konteksta, zato naj bo obravnava usmerjena v družino. Pomembno je sodelovanje med strokovnjaki in starši. Partnerski model je postal norma, saj zagotavlja največji napredek. Bistveni elementi partnerstva so sodelovanje, spoštovanje, zaupanje, skupni cilji, komplementarnost v znanju, dogovarjanje, komunikacija, iskrenost in fleksibilnost. Predstavila sem zgodnjo obravnavo, kot jo ureja Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju, ki je v slovenski prostor prinesel zakonsko ureditev procesa zgodnje obravnave. Sledijo še različne druge oblike pomoči in podpore za družine otrok s posebnimi potrebami, ki jih lahko razdelimo na neformalne (sorodniki, prijatelji itd.) in formalne (organizacije, zdravstvene institucije, strokovnjaki itd.) oblike podpore. Pomemben del magistrskega dela predstavlja tudi predstavitev pravic za družine otrok s posebnimi potrebami, ki jih razdelim v tri sklope: pravice s področja socialnega varstva, pravice, ki izhajajo iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, in pravice s področja vzgoje in izobraževanja. V empiričnem delu sem prikazala rezultate raziskave, ki je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil staršem posredovan v spletni obliki. Rešilo ga je 117 staršev otrok s posebnimi potrebami, starimi do 6 let. Rezultati kažejo, da ni bistvenih razlik med starši otrok, ki pripadajo različnim skupinam otrok s posebnimi potrebami. Vsi čutijo pomanjkanje informacij o pravicah in virih pomoči. Pri tem je komunikacije s strokovnimi delavci premalo, saj so informacije o storitvah pomoči starši od njih prejemali le redko. Za starše zato najpomembnejši vir informacij predstavlja internet. Prav vsi anketiranci so informacije o pravicah in storitvah pomoči iskali tudi na spletu. Starši poročajo tudi o odsotnosti psihološke in čustvene podpore zanje in nepovezanosti dela strokovnjakov. Pri ocenjevanju kvalitete odnosa se starši težko opredelijo do vprašanja, ali jih strokovni delavci obravnavajo kot enakovredne partnerje, kar kaže na to, da je prostora za izboljšanje odnosa na relaciji strokovnjak-starš še obilo. V zaključnem delu vprašalnika so starši navedli svoje predloge za izboljšanje sistema informiranosti. Na podlagi dobljenih informacij sem za strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo s starši otrok s posebnimi potrebami, oblikovala smernice za delo z namenom izboljšanja njihovega sodelovanja s starši in dviga informacijske opolnomočenosti staršev.B. Bajc Kosem20242024-05-23 08:30:05Magistrsko delo/naloga156376UDK: 376-055.52(043.2)VisID: 161882COBISS_ID: 196734723sl