Težave kmetij zaradi sobivanja s prostoživečimi živalmiAdamič, Janja (Avtor) Jordan, Dušanka (Mentor) kmetijstvoprostoživeče živalisobivanjeV magistrskem delu nas je zanimalo, katere prostoživeče živalske vrste povzročajo škodo živinorejcem, kje po Sloveniji, za kakšno vrsto škode gre, katere ukrepe izvajajo rejci za zaščito svojega premoženja in kako ocenjujejo učinkovitost ukrepov. Podatke smo zbrali z anonimno spletno anketo. Od 447 anketirancev, jih je imelo 303 težave s prostoživečimi živalmi. Volk in medved sta škodo na drobnici in govedu povzročala v južnem, zahodnem, osrednjem in severnem delu Slovenije. Skoraj po celi Sloveniji so škodo na perutnini povzročali kuna, lisica, šakal in krokar, slednji trije tudi na drobnici. Največ škode na pridelku so povzročili parkljarji, miši in voluharji, medved ter nekatere ptice, npr. vrane. Škodo na balah so povzročale vrane, krokar in medved. Rejci so pred zvermi svoje živali zaščitili z uporabo večžične električne ograje ali elektro mreže, a so jih ocenili kot manj učinkovite. Kot najbolj učinkovit ukrep so ocenili nočno zapiranje živali v hlev. Rejci za zaščito pridelkov pred škodo zaradi prostoživečih živali večinoma niso izvajali posebnih ukrepov. Rejci, ki so imeli več kot 51 živali drobnice ali goveda, so imeli značilno večjo verjetnost (p ⡤ 0,05), da jim bodo volk, šakal in krokar plenili te živali, v primerjavi z rejci, ki so imeli manj kot 20 živali. Anketiranci, ki so imeli več kot 5 ha površin v lasti ali najemu, so imeli značilno večjo verjetnost, da jim bodo divji prašič, srnjad in jelenjad povzročali škodo, kot anketiranci, ki so imeli manj kot 2 ha površin. Anketiranci iz podravske regije so imeli značilno manjšo verjetnost povzročitve škode s strani divjega prašiča in anketiranci iz podravske in pomurske regije manjšo verjetnost pojava škode zaradi jelenjadi v primerjavi z osrednjeslovensko regijo. Anketiranci iz primorsko-notranjske in goriške regije so imeli značilno večjo verjetnost povzročitve škode s strani jelenjadi kot tisti iz osrednje Slovenije. Govedorejci v primorsko-notranjski in gorenjski regiji so imeli značilno večjo verjetnost, da jim bo volk plenil govedo, v primerjavi z govedorejci iz osrednjeslovenske regije. Rejci, ki so imeli svojo drobnico v pašni reji, so imeli značilno večjo verjetnost, da jim bo drobnico uplenil šakal in rejci goveda, da jim bo govedo uplenil volk, v primerjavi z rejci, ki so imeli svoje živali v hlevu z ali brez izpusta.20242024-05-22 07:15:10Magistrsko delo/naloga156355VisID: 236552COBISS_ID: 197211395sl