<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ženske z visokošolsko izobrazbo z izkušnjo migracij</dc:title><dc:creator>Verderber,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švab,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>izkustvo</dc:subject><dc:subject>osebni kapital</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>družbeni razred</dc:subject><dc:subject>ekspatke</dc:subject><dc:description>Pričujoča doktorska disertacija se osredotoča na temo migrantk z visokošolsko izobrazbo in temelji na težnji po razumevanju njihovega položaja v družbah, v katere so migrirale. Izhodišče disertacije je kvalitativna empirična raziskava, katere namen je bil raziskati realna življenjska izkustva migrantk v procesu migracije, predvsem v postmigracijski fazi integracije, je potekala v letih od 2015 do 2018 v Sloveniji, na Nizozemskem (Amsterdam) in v Nemčiji (Berlin) ter obsega skupaj 36 intervjujev. V vzorec so bile vključene migrantke, ki so imigrirale z že doseženo visokošolsko diplomo ali več in so v državi imigracije živele vsaj eno leto. Raziskava je omogočila podroben in intimen vpogled v položaj žensk z visokošolsko izobrazbo, ki imajo izkušnje z migracijami. Natančno smo osvetlili njihova vsakdanja življenja v postmigracijski fazi, in sicer z njihove perspektive. Ugotovili smo, da so migrantke v migracijskem procesu podvržene številnim eksistenčnim krizam, tako osebnim kot ekonomskim, kar po raziskavi sodeč vpliva na duševno zdravje in s tem na uspešnost integracije. Glede na raziskavo so najpogostejše ovire za uspešno integracijo znanje jezika, birokratske omejitve, socialna izključenost in brezposelnost oziroma nezmožnost umestitve lastne profesionalne identitete v novo okolje. Rezultati kažejo na prepletanje osebnih, družbenopolitičnih, strukturnih in ekonomskih izkušenj, strnjenih v štiri kode oziroma teoretske parametre, v štiri tipične situacije, ki opisujejo položaj žensk z visokošolsko izobrazbo in izkušnjami migracij ter s tem vpeljujejo izhodišče za nov družbeni razred – ekspatriat. Te so: (a) integracijski proces, (b) profesionalna identiteta, (c) samopercepcija in (d) vsakdanje življenje. Pri tem smo se uprli na teorije družbenega razreda po Webru, Bourdieuju in Standingu, vključno z Bourdieujevo teorijo kapitalov. Z uvedbo novega družbenega razreda, ki izhaja iz stališč in izkustev visokoizobraženih migrantk, uvedemo izhodišča za nadaljnje raziskovanje intersekcije izkustva (mikroravni) in družbenopolitičnih pogojev (makroravni) v migracijskih študijah in obenem pripomoremo k vzpostavljanju pogojev za opolnomočenje, strokovne in strukturne oblike pomoči migrantkam.</dc:description><dc:publisher>[S. Verderber]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-18 09:00:07</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156311</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15-055.2(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 44793</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 196641027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
