<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Koncentracija pri študentih Fakultete za šport</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Koncentracija</dc:subject><dc:subject>pozornost</dc:subject><dc:subject>strategije izboljšanja koncentracije</dc:subject><dc:subject>treniranost</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:description>Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti ali prihaja do morebitnih razlik v meri koncentracije med različnimi skupinami študentov Fakultete za šport. V psihologiji športa koncentracija pomeni ločena ali razdvojena pozornost, kjer se športniki osredotočajo na določen okoliški oz. zunanji dogodek in/ali psihološki oz. notranji dražljaj, kateremu namerno posvečajo svojo pozornost. V športu je omenjena kognitivna, psihična sposobnost, pri ohranjanju športne forme in doseganju vrhunskih rezultatov, ključna. 
V raziskavo je bilo vključenih 297 preizkušancev, aktivnih študentov dodiplomskega in podiplomskega študija Fakultete za šport (20,6 let +/- 1,9 let) od tega 157 moških (52,86%) in 140 žensk (47,14%). Za namen raziskave so vsi preizkušanci izpolnili posodobljen oz. posodobljen test koncentracije d2-R. Njihova naloga je bila označiti samo tiste simbole, ki so ustrezali opisu (vsebovati d in II nad ali pod d-jem). Reševanje je bilo časovno omejeno. Po izvedbi testiranja je bilo opravljeno ročno preverjanje napačno označenih simbolov in izračun mere koncentracije. 
Po analizi podatkov v programu SPSS, so rezultati pokazali, da med športniki, ki so se ukvarjali z individualnimi športi in športniki, ki so se ukvarjali z ekipnimi športi ni prihajalo do statistično značilnih razlik v meri koncentracije ločeno po kvartilih (p = 0,680-0,820) in v skupni meri koncentracije (p = 0,887). Med moškimi in ženskami nismo ugotovili statistično značilnih razlik v meri koncentracije ločeno po kvartilih (p = 0,057-0,217) in v skupni meri koncentracije (p = 0,112). Med amatersko (ne kategorizirani) in vrhunsko (kategorizirani) ravnijo tekmovanja v meri koncentracije nismo ugotovili statistično značilnih razlik, v meri koncentracije ločeno po kvartilih (p = 0,385-0,880) in v skupni meri koncentracije (p = 0,624). Rezultati pa kažejo na to, da imajo študentje v prvem letniku dodiplomskega študija statistično značilno slabšo mero koncentracije kot študentje v drugem letniku (+6 točk, p = 0,000) in tretjem letniku dodiplomskega študija (+5 točk, p = 0,002) ter prvem letniku podiplomskega študija (+4 točke, p = 0,046).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-18 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156301</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48343</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 198044419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
