<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza vključenosti plesne dejavnosti v slovenske šole ter njen vpliv na otroke in mladostnike</dc:title><dc:creator>Pergovnik,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaletel,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šifrar,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ples</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>plesna raznovrstnost</dc:subject><dc:subject>celosten razvoj</dc:subject><dc:description>Ples je telesna dejavnost ob glasbi. Ukvarjanje s plesom omogoča otrokom in mladostnikom lastno dejavnost in pridobivanje številnih izkušenj, ki so nujno potrebne pri zdravem umskem, čustvenem in socialnem razvoju. Zato je ples nepogrešljiv del osnovnošolskega in srednješolskega učnega načrta. Pestrost vsebin, pomanjkanje časa in pogosto tudi pomanjkanje znanja in interesa športnih pedagogov, potiska plesne (velikokrat na splošno estetske) vsebine na stranski tir. Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri ter s kakšnim pristopom se plesne dejavnosti pojavljajo v šolskem prostoru, tako pri športni vzgoji kot tudi v okviru nekaterih drugih šolskih in obšolskih dejavnostih. Zanimalo nas je še, katere plesne zvrsti so med otroci in mladostniki priljubljene in bi želeli njihovo večjo vključenost.

V raziskavo je bilo vključenih 211 priložnostno izbranih učencev in dijakov. Od tega je bilo 89  fantov in 122 deklet iz treh slovenskih osnovnih šol in petih slovenskih srednjih šol. Uporabili smo anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki je poleg osnovnih podatkov o šolarjih in njihovih šolskih plesnih izkušnjah vključeval tudi lastno oceno celostnega razvoja s pomočjo šolskega plesa. Pozornost smo usmerili še na pomembnost spodbud s strani učiteljev za plesno udejstvovanje otrok in mladostnikov.

Naše predpostavke o nezadostni vključenosti plesa v šolski prostor so se izkazale za pravilne. Ugotovitve so potrdile naša predvidevanja, da je prostora za plesno raznovrstnost še ogromno, saj je večina plesnih zvrsti srednje oziroma slabo prisotnih. Želja vseh sodelujočih šolarjev po večji vključenosti modernejših plesnih zvrsti, je podprla naše prizadevanje za plesno raznovrstnost v šolskem prostoru. Primerjava ocen o učinkih šolskega plesa na celosten razvoj med dijaki in dijakinjami, je pokazala, da le dekleta dojemajo ples kot dejavnik, ki spodbuja celosten razvoj.

Temeljni namen magistrskega dela je bil opozoriti učitelje in odločevalce na nedoslednost izvajanja plesnih vsebin v šolskem prostoru glede na zahteve učnega načrta in glede na pomen plesa za otroke in mladostnike, zaradi katerega je smiselno vključiti ples v mnogotere šolske vsebine. Vpogled v vključenost plesa in plesnih dejavnosti v slovenske šole ter želje šolajočih se otrok lahko pripomorejo k izboljšanju trenutnega stanja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-17 07:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156273</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48338</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 198043395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
