<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IZVAJANJE SAMOEVALVACIJE IN PRIPRAVA POROČIL O KAKOVOSTI NA SREDNJIH ŠOLAH</dc:title><dc:creator>Slejko,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samoevalvacija</dc:subject><dc:subject>ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti</dc:subject><dc:subject>poročilo o kakovosti</dc:subject><dc:subject>klima za izvajanje samoevalvacije</dc:subject><dc:subject>komisija za kakovost</dc:subject><dc:description>V okviru magistrskega dela smo raziskovali proces izvajanja samoevalvacije in pripravo poročil o kakovosti, delovanje komisije za kakovost in splošno klimo glede samoevalvacije na slovenskih srednjih poklicnih in strokovnih šolah. V teoretičnem delu smo opredelili pojme kakovosti, evalvacije in samoevalvacije v vzgoji in izobraževanju. Nato smo predstavili zakonske določbe samoevalvacije v Sloveniji, naš sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter nekatere nacionalne projekte za kakovost. Opisali smo tudi načela in faze samoevalvacije, prednosti in težave, ki se lahko pojavijo pri procesu samoevalvacije, predstavili smo vloge različnih deležnikov pri samoevalvaciji ter pomen priprave poročila o kakovosti. Izhajajoč iz dejstva, da so srednje poklicne in strokovne šole formalno pravno dolžne pripraviti letno poročilo o kakovosti in ga objaviti na svoji spletni strani, smo naredili pregled objavljenih poročil o kakovosti srednjih poklicnih in strokovnih šol v osrednjeslovenski regiji in jih analizirali. Za celovitejši vpogled v raziskovalni problem smo na šolah, katerih poročila smo analizirali, opravili tudi polstrukturirane intervjuje z vodji komisij za kakovost. Iz analize poročil o kakovosti smo ugotovili, da so vsebinska področja samoevalvacije najpogosteje povezana s procesnim vidikom (poučevanje in učenje dijakov) in medosebnim vidikom (odnosi in komunikacija med učitelji oziroma zaposlenimi ter učitelji in dijaki). Podatke v okviru samoevalvacijske raziskave šole najpogosteje zbirajo z anketnim vprašalnikom za dijake, podatki pa so najpogosteje prikazani s tabelami in grafi. Iz ugotovitev analize polstrukturiranih intervjujev z vodji komisij za kakovost smo ugotovili, da imajo šole, vključene v raziskavo, komisijo za kakovost,  ki skrbi za izvajanje samoevalvacije na šoli, je v oporo tudi posameznim učiteljem pri izvajanju samoevalvacije, posredno s svojim delom vpliva tudi na kakovost izvajanja učnega procesa, dobro klimo med zaposlenimi, kakovostne odnose z delodajalci, dela v dobro dijakov in je podporni organ vodstvu. Komisija za kakovost ima največ težav z motivacijo članov komisije za kakovost in ostalih zaposlenih za izvajanje  samoevalvacije in z vzpostavljanjem ustrezne klime za samoevalvacijo. Iz analize poročil je razvidno, da se pojavljajo določene težave tudi zaradi slabe usposobljenosti zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje samoevalvacije (npr. pri analizi in interpretaciji podatkov ipd.). Na osnovi analize literature in ugotovitev, pridobljenih s pomočjo kvalitativne empirične raziskave, smo na koncu oblikovali in predstavili nekatera priporočila za izvajanje samoevalvacije na šolah in pripravo poročil o kakovosti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-16 12:47:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156263</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 542423</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
