<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje mikrobnih združb na mikroplastiki v morski vodi in v školjkah</dc:title><dc:creator>Koroša,	Vanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančnik,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovac Viršek,	Manca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>morsko okolje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>školjke</dc:subject><dc:subject>mikrobne združbe</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>izolacija DNA</dc:subject><dc:subject>spektroskopija</dc:subject><dc:subject>metagenomska analiza</dc:subject><dc:subject>sekcija</dc:subject><dc:description>Sredozemsko morje predstavlja eno najbolj prizadetih območij onesnaženja s plastičnimi polimeri. Mikroplastiko lahko zaradi majhnosti zaužijejo morski organizmi, ki so del prehrane ljudi. Posledično predstavljajo delci mikroplastike tveganje za prenos kemijskih in mikrobioloških onesnaževal. V sklopu naloge smo vzorčili morsko vodo in školjke na treh lokacijah na slovenski obali. Iz vzorcev morske vode in školjk smo izolirali mikroplastiko, izolirali DNA z namenom določanja mikrobnih združb na delcih ter določili kemijsko strukturo delcev. Osredotočili smo se izključno na delce v obliki fragmentov, ki so poleg filamentov, kroglic in pen ena izmed oblik mikroplastike. Iz vode smo vzorce mikroplastike pridobili s filtracijo, iz školjk pa s sekcijo školjk in vizualnim pregledom s stereomikroskopom. Zaradi majhnosti vzorcev smo za čim večjo količino DNA najprej s testnimi vzorci mikroplastike optimizirali izolacijo DNA, pri čemer smo spreminjali korake za mehansko razgradnjo celic ter komercialne kite za izolacijo. Z metagenomsko analizo bakterijskega gena za 16S rRNA izbranih delcev mikroplastike smo ugotovili, da so bile na mikroplastiki najpogosteje prisotne bakterije debel Proteobacteria, Cyanobacteria, Firmicutes, Actinobacteria in Bacteroidetes, ki se poleg ostalih debel v povprečju uvrščajo v preko 400 različnih vrst bakterij. Nekatere izmed bakterij, izoliranih iz školjk, so bili človeški patogeni. Vseh rezultatov metagenomske analize nismo mogli povezati z mikroplastiko zaradi nezmožnosti določitve polimerne sestave nekaterih delcev. S pomočjo spektrokopije FTIR smo določili kemijsko sestavo delcev in za pet izmed 23 vzorcev potrdili, da gre za polimerne materiale iz polivinil klorida, polietilena, akrilonitril butadien stirena in polipropilena. Za preostale delce nismo mogli z gotovostjo dokazati, da so iz polimernih materialov.</dc:description><dc:publisher>[V. Koroša]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-15 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156221</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 504.5:678.5/.7:579.6:614.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 236534</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 195561987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
