Način prihoda v šolo in odhoda iz nje srednješolcev v Ljubljani in MariboruŠteger, Bine (Avtor) Sember, Vedrana (Mentor) Kovač, Marjeta (Komentor) telesna dejavnostsrednja šolapot v šolo in iz njetrajnostna mobilnostsistem za souporabo kolesNamen magistrske naloge je bil ugotoviti, na kakšen način srednješolci v Ljubljani in Mariboru prihajajo v šolo in odhajajo iz nje. V raziskavi so sodelovali dijaki in dijakinje petih mariborskih in šestih ljubljanskih srednjih šol, stari med 15 in 19 let. Podatke o načinu prihoda v šolo in odhoda iz nje smo zbirali od 26. 9. 2023 do 18. 11. 2023 s pomočjo spletnega vprašalnika. Spletni vprašalnik je rešilo 1789 srednješolcev. Opisnim spremenljivkam smo izračunali frekvenčno porazdelitev. Razlike med načinom prihoda v šolo in odhoda iz nje ter spolom oziroma umeščenostjo srednjih šol (Maribor in Ljubljana) smo izračunali z dvosmernim hi-kvadrat testom. Prav tako smo z dvosmernim hi-kvadrat testom preverili razlike v načinu prihoda dijakov v šolo in odhoda iz nje ter preverili, ali obstaja vpliv oddaljenosti doma od šole na način prihoda in odhoda. Ker smo predhodno ugotovili, da so kršene predpostavke o velikosti pričakovanih frekvenc (Ei>5), smo smiselno združili kategorije spremenljivk načina prihoda v šolo in odhoda iz nje. Pri vseh testih smo preverjali statistično značilnost s 5 % stopnjo tveganja. Ugotovili smo, da 24,8 % srednješolcev iz Maribora in Ljubljane prihaja v šolo telesno dejavno (15,2 % peš in 9,6 % s kolesom). Največ dijakov se v šolo vozi z javnim potniškim prometom (JPP) (61,7 %). Od tega jih polovica (30,5 %) v šolo prihaja v kombinaciji JPP ter hoje ali kolesa, kar predstavlja delno telesno dejaven način prihoda v šolo. Druga polovica dijakov (31,2 %), ki uporablja JPP, v šolo prihaja telesno nedejavno, saj na poti od postaje do šole premagajo zanemarljivo razdaljo, tj. manj kot 1 kilometer. Ostali dijaki prihajajo v šolo z avtomobilom ali motorjem (13,5 %). Dijaki iz Maribora in Ljubljane prihajajo v šolo na drugačen način, kot odhajajo iz nje (p = 0,000). Tisti, ki za pot v šolo uporabijo avtomobil ali motor, za odhod iz šole v polovici primerov (49,4 %) uporabijo drug način prevoza, najpogosteje JPP. Oddaljenost doma od šole pomembno vpliva (p = 0,000) na način prihoda v šolo. Delež tistih, ki prihajajo v šolo telesno dejavno (peš ali kolesom), se veča z bližino šole glede na njihov dom. Pri primerjavi telesno dejavnega prihoda v šolo glede na spol nismo ugotovili razlik (p = 0,079). Prihaja pa do razlik pri izbiri načina prihoda glede na spol (p = 0,016). Fantje se v šolo raje peljejo s kolesom, medtem ko dekleta gredo raje peš. Ugotovili smo tudi, da prihaja do razlik v načinu prihoda v šolo glede na umeščenost srednje šole (Maribor in Ljubljana) (p = 0,017). V Ljubljani se večji delež dijakov vozi v šolo s kolesom (13,4 %), medtem ko v Mariboru prevladuje hoja (17,3 %). Uporaba sistema za souporabo koles je med mariborskimi in ljubljanskimi dijaki prisotna, vendar ni prevladujoč način prihoda v šolo. 17,4 % dijakov sistem za souporabo koles (Mbajk ali BicikeLJ) uporabi vsaj enkrat tedensko za pot v šolo ali iz nje.20242024-05-12 07:15:05Magistrsko delo/naloga156179VisID: 48326COBISS_ID: 198038019sl