<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv iz maščevja pridobljene stromalne vaskularne frakcije na obstojnost in kakovost presadka maščevja v predhodno obsevanem tkivu golih miši</dc:title><dc:creator>Koren,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ihan Hren,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>maščevje</dc:subject><dc:subject>stromalna vaskularna frakcija</dc:subject><dc:subject>obsevanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Prosti presadki maščevja za funkcionalno in estetsko rehabilitacijo bolnikov so lahko dostopni in imajo nizke stroške posega, težavo pa predstavlja nepredvidljivost njihove volumske obstojnosti po presaditvi na prejemno mesto, kar se v obsevanem tkivu še poslabša. Velike prostornine presadkov dodatno povečajo tveganje izgubo njihove prostornine. Stromalna vaskularna frakcija (SVF) je sestavljena iz številnih progenitornih celic in iz maščevja pridobjenih matičnih celic, dodane presadku maščevja lahko izboljšajo njihovo volumsko obstojnost.
Namen in hipoteze: Namen študije je bil ovrednotiti vpliv stromalne vaskularne frakcije na obstojnost in kakovost velikega presadka maščevja v predhodno obsevanem tkivu, hipoteze  so bile:.
1.	Obstojnost  presadka maščevja je v obsevanem tkivu statistično značilno slabša, kot v neobsevanem. 
2.	Obstojnost presadka maščevja se v neobsevanem in obsevanem tkivu statistično značilno izboljša ob dodatku iz maščevja pridobljene SVF.
3.	Kakovost presadka maščevja je v obsevanem tkivu statistično značilno slabša, kot v neobsevanem.
4.	Kakovost presadka maščevja se v neobsevanem in obsevanem tkivu statistično značilno izboljša ob dodatku iz maščevja pridobljene SVF.
Metoda: V naši študiji smo uporabili živalski model, vključili smo 64 imunsko oslabljenih golih miši NU(NCr)-Foxn1nu. Polovico miši smo obsevali z rentgenskimi žarki v predelu hrbta. Maščevje smo med načrtovanim lipofilingom odvzeli človeškemu darovalcu in obdelali z ustreznimi postopki. Maščevje smo uporabili za lipofiling in za pripravo SVF. Celice v SVF smo označili s citosolnim barvilom CFSE (5-(in 6)-karboksifluorescein diacetatnim sukcinilmidilnim estrom. Miši smo razdelili v 6 skupin, 3 neobsevane brez (G2) in s SVF (G3) ter 3 obsevane brez (G5) in s SVF (G6). V neobsevani (G1) in obsevani (G4) skupini je bila po ena kontrolna skupina. V podkožje miši smo nad levo lopatico in križnico glede na dodeljenjo skupino vbrizgali presadek maščevja brez ali s SVF. Kontrolni skupini sta prejeli Ringerjevo raztopino. S tridimenzionalno kamero smo posneli izbokline zaradi lipofilinga na hrbtu miši pred vsaditvijo presadkov, nato čez 14 dni (T1), 3 mesece (T2) in 6 mesecev (T3) po vsaditvi. Pridobljene posnetke smo obdelali s programsko opremo (RapidForm 2016) in izračunali prostornine presadkov. Ob T3 smo živali žrtvovali in odvzeli presadke. Del smo jih shranili v 10% formalin za oceno histoloških lastnosti po točkovni metodi, opravili smo pregled presadkov pod stereomikroskopom za oceno deleža flourescence predhodno označenih celic. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS.
Rezultati: Izgube prostornine presadkov so bile po 6 mesecih velike. V neobsevanih skupinah so izgube prostornine presadkov znašale od 80% do 85%, ob dodatku SVF pa od 50% do 75%. V obsevanih skupinah so izgube presadkov znašale 70%, ob dodatku SVF je bila izguba 50%. Ob T2 in T3 smo v obsevani in neobsevani skupini ugotavljali statistično značilno (p &lt; 0.05) večjo prostornino presadkov v skupinah, ki so prejele SVF. Obsevanje se je izkazalo kot dejavnik, ki statistično značilno (p &lt; 0.05)  vpliva na obstojnost presadkov. Ob oceni histoloških značilnosti smo ugotovili, da dodatek SVF statistično značilno (p &lt; 0.05) izboljša kakovost presadka maščevja v neobsevani skupini z razliko 1,5 točke. V obsevani skupini se kljub dodatku SVF kakovost statistično značilno (p &lt; 0.05)  ni izboljšala. Razlika točk je znašala 0,5. Ob primerjavi neobsevane in obsevane skupine smo ugotovili statistično značilno (p &lt; 0.05) slabšo kakovost presadkov pri skupinah, ki so imele predhodno obsevano prejemno mesto. Delež vnetja je bil v skupini G3 statistično značilno (p &lt; 0.05) manjši za 0,5 točke glede na G2. V skupini G6 je bil delež vnetja statistično značilno (p &lt; 0.05) večji za 0,2 točke glede na G5. Pod stereomikroskopom smo ugotovili minimalni delež fluorescence predhodno obarvanih celic v neobsevani in obsevani skupini z dodatkom SVF.
Zaključek: V naši raziskavi smo ugotovili, da dodatek SVF dolgoročno izboljša volumsko obstojnost velikih presadkov maščevja, bolj pomembno v obsevanem tkivu. Z ugotovitvami smo v celoti potrdili hipotezo 1 in 2. Hipotezi 3 in 4 smo delno potrdili.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-10 07:15:38</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156131</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 26313</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
