Ugotavljanje preskrbljenosti z vitaminom D pri perimenopavznih in pomenopavznih ženskahVičič, Vid (Avtor) Kukec, Andreja (Mentor) Geršak, Ksenija (Komentor) Pandel Mikuš, Ruža (Komentor) vitamin D25(OH)DD3pomenopavzne ženskepremenopavzne ženskecovid-19dodajanje vitamina Dobogatitev živilUvod: Na preskrbljenost z vitaminom D vplivajo vedenjski in prehranski dejavniki. Namen doktorske naloge je bil oceniti preskrbljenost z vitaminom D, razlike med slovenskimi premenopavznimi in pomenopavznimi ženskami, starimi med 44 in 65 let ter razviti model, ki bi omogočal napovedovanje preskrbljenosti z vitaminom D brez določanja serumskih vrednosti. Metode: V obdobju med 1. marcem in 31. majem 2021 smo izvedli presečno epidemiološko študijo, v katero je bilo vključenih 319 žensk, starih med 44 in 65 let. V končno analizo smo vključili 176 preiskovank. Preskrbljenost z vitaminom D smo določili z meritvijo koncentracije skupnega 25-(OH) vitamina D (25(OH)D), vitamin D vezavnega proteina (DBP), albumina ter z izračunom biorazpoložlivega in prostega 25(OH)D. Za izračun obogatitvenega modela smo vsebnost vitamina D v neobogatenem mleku (vključno z jogurtom) in jajcih nadomestili z vsebnostjo v (bio)obogatenih živilih. Po 20 mesecih je bil udeleženkam poslan spletni vprašalnik za nadaljnje spremljanje. 123 udeleženk je odgovorilo s popolnimi podatki. Rezultati in diskusija: Pomanjkanje vitamina D (skupni 25(OH)D <50 nmol/L) je bilo ugotovljeno pri 29,0 % premenopavznih in 24,4 % pomenopavznih žensk. Nezadostnost vitamina D (skupni 25(OH)D <75 nmol/L) je bila ugotovljena pri 76,8 % premenopavznih in 61,7 % pomenopavznih žensk. Premenopavzne ženske so imele 11,8 % nižji skupni 25(OH)D in 32,2 % nižji biorazpoložljivi 25(OH)D kot pomenopavzne ženske. Razmerje obetov (OR) za nezadostnost vitamina D (skupni 25(OH)D <75 nmol/L) med preiskovankami, ki ne dodajajo vitamina D, je bilo OR = 6,23; p<0,001. Dodajanje vitamina D se je v primerjavi z obdobjem pred pandemijo povečalo za 7-krat in je po 20 mesecih ostalo na visoki ravni. (Bio)obogatitev bi lahko stroškovno učinkovito povečala povprečni vnos vitamina D iz 2,2±1,3 µg/d (brez obogatitve) na 10,5±6,5 µg/d (bioobogatitev jajc, obogatitev mleka in jogurta). Zaključki: Presejalni vprašalnik ne bi bil dovolj zanesljiv pri napovedovanju nizkih serumskih vrednosti skupnega 25(OH)D. Dodajanje vitamina D z zdravili in s prehranskimi dopolnili je za razliko od obogatitve živil, učinkovito le na individualni ravni. Cilj obogatitve živil mora biti izkoreninjenje hudega pomanjkanja vitamina D(25(OH)D <30 nmol/L) in preprečevanje pomanjkanja vitamina D (25(OH)D <50 nmol/L) pri večini prebivalstva. Za doseganje optimalnih vrednosti (>75 nmol/L) pa bi bilo med mesecem oktobrom in aprilom še vedno potrebno dodajanje vitamina D preko zdravil ali prehranskih dopolnil. V času pandemije covida-19, se promocija dodajanja vitamina D v medijih izkazala kot zelo uspešna, zato bi bilo to smiselno sistematično in kontinuirano izvajati.20242024-05-10 07:15:07Doktorsko delo/naloga156130VisID: 26312sl