<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv stigme in diskriminacije zdravstvenih delavcev na zdravje oseb, ki živijo s HIV</dc:title><dc:creator>Zemaitat,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Andraž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja oseb</dc:subject><dc:subject>ki živijo s HIV</dc:subject><dc:subject>zdravstvena obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV) počasi napada imunski sistem človeškega telesa, kar vodi v postopno oslabitev. Če ostane nezdravljena, pripelje do razvoja sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti (aids), tj. stanja, ko je imunski sistem tako oslabljen, da postane telo dovzetno za resne bolezni. Poleg pozitivne diagnoze pa se pojavlja tudi problematika stigmatizacije in diskriminacije oseb, ki živijo s HIV. Zdravstvena stigma, ki temelji na negativnih stališčih, otežuje učinkovito obvladovanje okužbe s HIV in širi epidemijo, kar nakazuje na potrebo po ukrepih za zmanjšanje stigmatizacije in zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kako stigma in diskriminacija zdravstvenih delavcev vplivata na zdravje oseb, ki živijo s HIV. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo z uporabo kritičnega branja relevantne znanstvene in strokovne literature s področij okužbe s HIV, stigme in diskriminacije. Rezultati: Različni vplivi stigme in diskriminacije se navezujejo na različne tipe stigmatizacije. Pri tem smo identificirali pričakovano in uveljavljeno stigmo in diskriminacijo, zaradi katerih se osebe, ki živijo s HIV izogibajo zdravstveni oskrbi, ter internalizirano stigmo in diskriminacijo, ki puščata psihosocialne posledice. Razprava in zaključek: Stopnja znanja zdravstvenih delavcev v opisanih državah je sorazmerno nizka, zaradi česar prihaja do stigme in diskriminacije, saj zdravstveni delavci HIV in z njim povezanega prenosa okužbe ne poznajo dovolj dobro, da bi uspeli ustrezno postopati. Na tem mestu se zato zdijo pomembni, kot že omenjeno, dodatno raziskovanje ter dodatno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev.</dc:description><dc:publisher>[T. Zemaitat]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-28 07:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156018</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132335</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 194149891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
