Formalna razhajanja in motivna prepletanja klasične pravljice z avtorsko pravljico Lile PrapKošnik, Maruša (Avtor) Pezdirc Bartol, Mateja (Mentor) Matajc, Vanesa (Mentor) slovenska otroška književnostotroška književnostklasična pravljicaavtorska pravljicasodobna pravljicaliterarni motivibrata GrimmLila PrapSodobna umetna pravljica je začela nastajati po koncu druge svetovne vojne. Temeljna razlika s klasično pravljico je, da bralec v zgodbah spremlja sodobnega mestnega otroka, ki s pomočjo svojih stisk in duševnih vzgibov vzpostavi vez s fantastično ravnjo njegovega življenja. Dogajanje je postavljeno v sodobno mestno okolje. A to ni značilno za vse pravljice, nastale v obdobju od druge polovice 20. stoletja dalje. Dober primer tega je pravljica Lilijane Praprotnik Zupančič, znane pod psevdonimom Lila Prap, ki v svoji avtorski slikanici 1001 pravljica inovativno prepleta že znane elemente iz klasičnih pravljic, največkrat Grimmovih, v enovito pripoved, ki ji doda še elemente sodobnega. Na prvi pogled se zdi, da je glede na avtoričin sloves inovativne mladinske pisateljice nemogoče, da bi napisala kaj drugega kot sodobno pravljico. Vendar med preučevanjem strokovne literature in študij literarnih teoretičark s področja pravljic kmalu ugotovimo, da gre za tipičen primer klasične umetne pravljice, čeprav so nekateri elementi v pravljici podani nedosledno in motijo pri določanju literarnozvrstne oznake.[M. Košnik]20242024-04-28 07:45:05Diplomsko delo/naloga156015VisID: 542904COBISS_ID: 194653187sl