Povezanost naprej pomaknjene drže glave s kinestezijo, močjo in gibljivostjo vratne hrbteniceGričar, Gašper (Avtor) Dolenec, Aleš (Mentor) Majcen Rošker, Živa (Komentor) naprej pomaknjena drža glavemoč vratne hrbtenicegibljivost vratne hrbtenicekinestezija vratne hrbtenicepovezanostGlavni namen magistrskega dela je bil preučiti povezavo med kraniovertebralnim kotom (CVA) oz. naprej pomaknjeno držo glave in Testom repozicije glave in vratu nazaj v nevtralni položaj, Metuljnim testom, gibljivostjo vratne hrbtenice ter močjo vratnih mišic pri odrasli asimptomatski populaciji. V raziskavi je sodelovalo 74 merjencev. Meritve smo izvajali z bočnim fotografiranjem merjenca in digitalno goniometrijo, inercijsko merilno enoto (sistem pospeškometrov, giroskopov in magnetometrov (IMU)), pripadajočo programsko opremo, fiksirano opornico z vgrajenim natezno tlačnim senzorjem ter brezžičnim EMG sistemom. Ugotovili smo, da med CVA in testom napake repozicije glave in vratu nazaj v nevtralni položaj obstajajo statistično značilne povezave, saj smo dobili eno šibko pozitivno povezanost s spremenljivko povprečje konstantne napake pri fleksiji vratu (0,23, p = 0,03) ter eno šibko negativno povezanost s spremenljivko povprečje konstantne napake pri rotaciji vratu v desno (-0,22, p = 0,04). Dobili nismo nobenih statistično značilnih povezav med CVA in spremenljivkami Metuljnega testa. Med spremenljivkami testa aktivnega obsega gibljivosti vratne hrbtenice in CVA smo dobili 5 statistično značilnih korelacij s kraniovertebralnim kotom in sicer eno šibko negativno s spremenljivko koeficient variacije primarnega giba pri iztegu vratu (-0,36, p < 0,01) ter štiri šibke pozitivne s spremenljivkami povprečje primarnega giba pri fleksiji vratu (0,27, p = 0,01), povprečje pridruženih gibov pri iztegu vratu v transverzalni ravnini (0,33, p = 0,01), povprečje pridruženih gibov pri iztegu vratu v frontalni ravnini (0,29, p = 0,01) in povprečje pridruženih gibov pri rotaciji vratu v desno v sagitalni ravnini (0,32, p = 0,01). Pri preverjanju povezanosti med CVA in silo retrakcije glave ter kraniocervikalne fleksije, nismo dobili statistično značilnih povezav. V magistrski nalogi smo ugotovili, da obstajajo povezave med kraniovertebralnim kotom in gibljivostjo vratu ter aspekti cervikocefalične kinestezije, kar nam omogoča boljše razumevanje raziskovanega področja in nudi smernice za nadaljevanje raziskovanja na tem področju. Prvo hipotezo (H01), ki se je navezovala na negativno povezanost med kraniovertebralnim kotom in napako pri repoziciji glave in vratu nazaj v nevtralni položaj, in tretjo hipotezo (H03), ki se je nanašala na pozitivno povezanost med kraniovertebralnim kotom in aktivnim obsegom gibanja v vratni hrbtenici v vseh smereh gibanja, smo pri preverjanju hipotez glede na rezultate delno potrdili. Drugo hipotezo (H02), ki se je navezovala na negativno povezanost med kraniovertebralnim kotom in napako pri Metuljnem testu, četrto hipotezo (H04), ki se je nanašala na pozitivno povezanost med kraniovertebralnim kotom in močjo kraniocervikalnega upogiba in peto hipotezo (H05), ki se je navezovala na pozitivno povezanost med kraniovertebralnim kotom in močjo retrakcije glave, pa smo pri preverjanju hipotez glede na dobljene rezultate ovrgli. Menimo, da vseh hipotez nismo potrdili, ker smo uporabljali drugačne merilne naprave kot v preteklih študijah, prav tako pa smo imeli posameznike brez bolečin in nenormalno porazdeljene spremenljivke.20242024-04-28 07:15:18Magistrsko delo/naloga156014VisID: 48315COBISS_ID: 197905155sl