Pravica do samoodločbe in mednarodnopravni status Džamu in KašmirjaSkočaj, Brina (Avtor) Kovič Dine, Maša (Mentor) pravica do samoodločbeodcepitevozemeljska celovitost državDžamu in Kašmirčlovekove praviceChagosKatalonijaKosovoJužni SudanSpor glede tega, ali Džamu in Kašmir po razpadu Britanske Indije leta 1947 pripada Indiji ali Pakistanu ter ali lahko postane samostojna država, spada med najbolj zapletene konflikte v sedanji mednarodni skupnosti. Organizacija združenih narodov je sprejela vrsto resolucij, ki pa niso privedle do rešitve. Določbe mednarodnega prava in pravna praksa dajejo Džamu in Kašmirju pravico do samoodločbe, če bi se prebivalstvo na podlagi plebiscita tako odločilo, vendar do tega ne pride zaradi nasprotovanja Indije, ki krši človekove pravice in katera je ukinila delno avtonomijo. Džamu in Kašmir je bil prepoznan kot enota, ki je upravičena do samoodločbe, tako s strani Britanske Indije, ki je Džamu in Kašmirju zagotovila možnost oblikovati lastno državo, kot s strani Organizacije združenih narodov, ki je prebivalcem ponudila izvedbo nepristranskega plebiscita. Indija in Pakistan morata spoštovati načelo pacta sunt servanda ter kot članici Organizacije združenih narodov ne smeta delovati v nasprotju z njenim namenom, kot ga opredeljuje drugi odstavek 1. člena Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, za kar gre tudi, ko onemogočata izvedbo pravice do samoodločbe. V magistrskem delu ugotavljam, da imajo prebivalci Džamu in Kašmirja pravico do zunanje samoodločbe in do svobodne odločitve o lastni usodi. Realno gledano pa bo to zelo težko doseči, saj tako Indija kot Pakistan nista pripravljena na to. Do tega zato ne bo mogoče priti brez učinkovite diplomatske akcije pod okriljem Organizacije združenih narodov.20232024-04-27 09:00:17Magistrsko delo/naloga156013VisID: 117280COBISS_ID: 184348931sl