Politološka analiza sprejemanja Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027Pretner, Matevž (Avtor) Erjavec, Emil (Mentor) kmetijstvopolitikaSkupna kmetijska politikaSKPreformepolitološka analizaSkupna kmetijska politika (SKP) je ena najstarejših politik EU. Deležna je bila večkratnih sprememb ukrepov in usmeritve. Večje spremembe pripisujemo MacSharryjevi reformi leta 1992 in Fishlerjevi reformi leta 2003. V nalogi želimo preučiti proces sprejemanja reforme SKP za obdobje 2023–2027. Metodologija temelji na uporabi procesne in politološke analize z lastnim analitičnim ogrodjem. Analitično ogrodje temelji na avtorjih Garzon (2006), Moyer in Josling (2002) ter Lovec in Erjavec (2014). Sestavljeno je iz politoloških modelov, ki združujejo različne koncepte razlage sprememb politike, dejavnikov konteksualnih sprememb, pod čemer razumemo ekonomske šoke, zunanjetrgovinska pogajanja, družbene usmeritve in tehnološke novosti ter institucionalni okvir, s katerim si pomagamo razlagati zmožnosti vpliva različnih akterjev na odločevalski proces znotraj EU. Evropska komisija v predlogu o novi SKP ne načrtuje večjih sprememb usmeritve politike. Kljub odhodu Velike Britanije iz Evropske unije in pandemije koronavirusa ta ne spremeni svoje usmeritve in nadaljuje po smeri, začrtani s predhodnimi reformami. Kritike zaradi negativnih okoljskih vplivov politike so vse bolj glasne, kar privede do razširitve omrežja politik s priključitvijo parlamentarnega odbora za okolje (COMENVI) v soodločevalsko vlogo. Proračun ostaja pomembna tema razprave, vendar ne prevzame vloge gonilnega dejavnika sprememb. V obdobju soodločevalske vloge Parlamenta in odsotnosti karizmatične osebe na mestu komisarja za kmetijstvo v pogajanjih prevladajo konservativna stališča nacionalnih vlad, ki dajejo prednost ohranitvi dosedanjega stanja.20242024-04-27 07:15:49Magistrsko delo/naloga156003VisID: 236503COBISS_ID: 195538947sl