<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Adhesom linij iPSC, pridobljenih iz bolnika z dominantno in bolnika z recesivno distrofično bulozno epidermolizo</dc:title><dc:creator>Fabčič,	Tara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Liović,	Mirjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Adhesom</dc:subject><dc:subject>kolagen VII</dc:subject><dc:subject>dominantna distrofična bulozna epidermoliza</dc:subject><dc:subject>recesivna distrofična bulozna epidermoliza</dc:subject><dc:subject>inducirane pluripotentne matične celice</dc:subject><dc:subject>citoskelet</dc:subject><dc:subject>zunajcelični matriks</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija</dc:subject><dc:description>Kolagen VII je protein zunajceličnega matriksa (ECM), kodiran z genom COL7A1. Tvori sidrne fibrile, ki se raztezajo od dna bazalne lamine do papilarnega dermisa, in zagotavljajo integriteto dermalno-epidermalnega stika. Mutacije v COL7A1 vodijo do pojava distrofične bulozne epidermolize (DEB). Gre za bolezen krhkosti kože, katere glavni klinični znak je tvorba mehurjev. V magistrskem delu nas je zanimala sestava adhesoma linij iPSC, pridobljenih z reprogramiranjem fibroblastov iz bolnika z dominantno (DDEB) in bolnika z recesivno (RDEB) DEB. Analiza z masno spektrometrijo je pokazala nepričakovane razlike med adhesomoma, ki so se kazale v obliki sestave in količine proteinov. Po pričakovanjih se kolagen VII ni izražal pri nobeni od celičnih linij. V obeh vzorcih so bili prisotni številni proteini, povezani s citoskeletom, ECM in adhezijo. Zabeležili smo prisotnost večine proteinov konsenzusnega adhesoma, retikularnega adhesoma in klatrinskega interaktoma. Z masno spektrometrijo smo analizirali tudi adhesom netretiranih in z ZnCl2 tretiranih linij fibroblastov, pridobljenih iz bolnika z DDEB in bolnika z RDEB ter iz zdrave osebe (WT). Sestava in količina proteinov sta bili odvisni tako od celične linije kot od tega, ali so bile celice tretirane z ZnCl2. Tudi tu smo pri vseh vzorcih zabeležili prisotnost številnih proteinov, povezanih s citoskeletom, ECM in adhezijo. Tretiranje celic z ZnCl2 je pri linijah, pridobljenih iz bolnikov, povečalo izražanje prej omenjenih proteinov, kar kaže na pozitiven učinek te kemikalije in njeno potencialno uporabnost za razvoj zdravil. Celično linijo iPSC, pridobljeno iz bolnika z DDEB, smo uspešno diferencirali v fibroblaste in keratinocite. Fibroblastom podobne celice so izražale vimentin, marker za fibroblaste, keratinocitom podobne celice pa keratin 14, marker za bazalne keratinocite. S pomočjo metabolnih testov MTS smo preizkusili učinek ZnCl2, lizinoprila, trisa in niacinamida na celične linije fibroblastov. Ugotovili smo, da je učinek odvisen od kemikalije, njene koncentracije, časa tretiranja in celične linije. Največji pozitiven učinek na celice smo zabeležili po 72 urah. Višje koncentracije kemikalij so bile citotoksične.</dc:description><dc:publisher>[T. Fabčič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-26 07:15:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155983</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.529.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 236490</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 194150915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
