Vpliv vstavitve zmanjševalca pretoka skozi koronarni sinus na telesno zmogljivost, obseg miokardne ishemije in EKG kazalnike aritmogenosti srca pri bolnikih z odporno angino pektorisMrak, Miha (Avtor) Bunc, Matjaž (Mentor) ŽIŽEK, DAVID (Komentor) angina pektoriskoronarni sinusomejevalec pretokaCSRishemijaobremenitveno testiranjeCCSSAQvisokoločljivostni EKGRCAOmejevalec pretoka skozi koronarni sinus (angl. coronary sinus reducer, CSR) je nova metoda zdravljenja odporne angine pektoris. Randomizirana raziskava je pokazala izboljšanje simptomov angine pektoris pri bolnikih z ishemijo v povirju leve koronarne arterije (angl. left coronary artery, LCA). Učinkovitosti zdravljenja s CSR pri bolnikih z kronično popolno zaporo (angl. chronic total occlusion, CTO) desne koronarne arterije (angl. right coronary artery, RCA) ne poznamo, prav tako nimamo randomiziranih podatkov o vplivu CSR na izboljšanje telesne zmogljivosti. Predklinične raziskave so nakazale na povezavo med zožitvijo koronarnega sinusa in antiaritmičnim učinkom. Kliničnih raziskav o vplivu CSR na pojavnosti aritmij ni. V prvem delu naloge smo primerjali vpliv zdravljenja s CSR na izboljšanje simptomov angine pektoris pri bolnikih s CTO RCA in pretežno ishemijo v področju spodnje stene in bolnikih z ishemijo v povirju LCA. Dvaindvajset bolnikov s CTO RCA smo primerjali s 24 bolniki z ishemijo v povirju LCA. Po posegu se je v skupini s CTO RCA povprečni funkcijski razred kanadskega združenja za srčno-žilno medicino (angl. Canadian cardiovascular society, CCS) izboljšal s 2,73±0,46 na 1,82±0,73 (p <0,001) in v LCA skupini s 2,67±0,57 na 1,92±0,72 (p <0,001). Stopnja izboljšanja v obeh skupinah je bila primerljiva (p= 0,350). V obeh skupina je prišlo do pomembnega in primerljivega izboljšanja vseh domen Seattleskega vprašalnika o angini pektoris (angl. Seattle angina questionnaire, SAQ). Obremenitveno magnetno-resonančno slikanje srca (angl. cardiac magnetic resonance imaging, CMR) v področju spodnje stene ni pokazalo spremembe v številu ishemičnih segmentov, pokazalo pa je izboljšanje transmuralnega indeksu (p = 0,03) in indeksa perfuzijske rezerve miokarda ishemičnih segmentov (p = 0,03). V drugem delu naloge smo opravili randomizirano raziskavo Crossroad v kateri smo vključili bolnike z odporno angino pektoris CCS razreda II-IV in dokazano reverzibilno ishemijo v povirju LCA. Izboljšanje objektivnih kazalnikov telesne zmogljivosti pri bolnikih z vstavljenim CSR (13 bolnikov) smo primerjali s spremembo teh kazalnikov pri bolnikih z opravljenim navideznim posegom (12 bolnikov). Ob vključitvi in po 6 mesecih sledenja smo pri obeh skupinah bolnikov opravili s simptomi omejeno kardio-pulmonalno obremenitveno testiranje s prilagojenim zveznim protokolom. V skupini z vstavljenim CSR smo beležili porast največje porabe kisika s 15,56 ± 4,05 na 18,4 ± 5.2 mL/kg/min (p = 0,03). V skupini z navideznim posegom do spremembe v porabi kisika ni prišlo (p = 0,53). Porast porabe kisika pri bolnikih z vstavljenim CSR je bila glede na bolnike v skupini z opravljenim navideznim posegom pomembno višja (p = 0,03). V nasprotju z izboljšanjem objektivnih kazalnikov telesne zmogljivosti, razlik pri izboljšanju funkcijskega razreda CCS in posameznih domen SAQ nismo ugotavljali. V tretjem delu naloge smo opravili podanalizo bolnikov vključenih v raziskavo Crossroad. Pred in po posegu smo v obeh skupinah bolnikov posneli 5-minutni posnetek visokoločljivostnega EKG (angl. high resolution ECG, hrECG). Po 6 mesecih sledenja smo primerjali spremembe trajanja intervala TpTe (angl. T-peak T-end interval), spremembo prostorskega kóta med osjo QRS in T valom (kót QRS-T) z uporabo največje (kót QRSTP) in srednje (kót QRSTM) amplitude vektorjev QRS in T, indeks QT variabilnosti (QTVi), razmerje QT variabilnosti, amplitudo prostorskega prekatnega gradienta (angl. spatial ventricular gradient, SVG) in variabilnost srčne frekvence z uporabo časovne in frekvenčne domene. Ob vključitvi so bili analizirani parametri medsebojno primerljivi, med sledenjem je ostala srčna frekvenca nespremenjena. Analiza znotraj posameznih skupin po 6 mesecih pri spremembi analiziranih parametrov ni pokazala statistično pomembnih razlik. Tudi primerjava med skupinama pomembnih razlik ni pokazala. Z delom v okviru te doktorske naloge smo pokazali, da se izboljšanje subjektivnih kazalnikov angine pektoris po vstavitvi CSR med bolniki z ishemijo v povirju LCA in bolniki s CTO RCA in pretežno ishemijo v področju spodnje stene ne razlikuje. Pri bolnikih z ishemijo v povirju LCA je vstavitev CSR povezana z izboljšanjem telesne zmogljivosti, ki presega učinkovitost proti-ishemičnega zdravljenja z zdravili. V nasprotju s predkliničnimi raziskavami, po vstavitvi CSR pomembnih sprememb v aritmogenosti srca nismo ugotavljali.20242024-04-25 07:15:07Doktorsko delo/naloga155954VisID: 26307sl