<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRISTOPI K NAČRTOVANJU VOZNIH REDOV NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH D.O.O.</dc:title><dc:creator>Pustovrh,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Beškovnik,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vozni redi</dc:subject><dc:subject>prepustnost proge</dc:subject><dc:subject>dodeljevanje vlakovnih poti</dc:subject><dc:subject>naročanje vlakovnih poti</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja s tematiko izdelave voznih redov in kako se pridobi vlakovno pot, ter kaj se zgodi, če ob nepredvidenih gradbenih delih, ujmah ali drugih nepredvidenih dogodkih, ki lahko poškodujejo železniško infrastrukturo in onemogočijo, da bi se prevozi izvedli po že narejenem voznem redu. Kakšni so izzivi upravitelja, da na že narejenem voznem redu popravi vozni red in da omogoči, kar se da največjo možno prepustnost na odseku proge, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov postane iz dvotirne proge enotirna.

V delu je predstavljena trenutna infrastruktura omrežja v Sloveniji, signalnovarnostne naprave na postajah, avtomatski progovni blok in pa medpostajna odvisnost. Poseben poudarek je na obravnavanju izdelave voznih redov, in sicer kateri so potrebni vhodni podatki in kakšna orodja se uporabljajo za njihovo izdelavo. Opisana je tudi metoda UIC Code 406 po kateri na železnicah izdelujejo vozne rede ter delovanje in prednosti sistema ETCS. V četrtem poglavju je poudarek na izdelavi in analizi prepustnosti proge Ljubljana-Zidani Most na odseku Zagorje-Sava ter pregledu, kako prilagoditi vozni red v situaciji, ko je promet z dveh tirov preusmerjen na enega.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-24 08:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155925</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 35257</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 194916611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
