Vrednotenje mikrostrukture liotropnih tekočih kristalov za dermalno in subkutano aplikacijo z diferenčno dinamično kalorimetrijoGlavič, Urša (Avtor) Gosenca Matjaž, Mirjam (Mentor) Planinšek, Odon (Komentor) liotropni tekoči kristalidermalna aplikacijasubkutana aplikacijadiferenčna dinamična kalorimetrijaprosta voda/vezana vodaMolekule površinsko aktivnih snovi, ki tvorijo liotropne tekoče kristale, se v raztopini pri določenih koncentracijah spontano združujejo in urejajo v strukture ali mezofaze, kot so lamelarna, heksagonalna in kubična. Sisteme z mikrostrukturo tekočih kristalov v farmaciji raziskujemo za različne načine aplikacije, vključujoč dermalno in subkutano. Pomembne informacije o mikrostrukturi liotropnih tekočih kristalov lahko dobimo z diferenčno dinamično kalorimetrijo, ki je termična analiza, s katero prek preučevanja faznih prehodov dobimo vpogled v stanje vode kot sestavine tekočih kristalov. Voda, ki se v sistemu tekočih kristalov nahaja v bližini polarnih glav površinsko aktivnih snovi, ima namreč zaradi interakcij, ki zmanjšajo njene prostostne stopnje, drugačne termične lastnosti od vode, ki je v sistemu tekočih kristalov od polarnih glav bolj oddaljena. V sklopu magistrske naloge smo najprej vrednotili formulacije za dermalno aplikacijo na osnovi lanenega ali konopljinega olja, za katere so v okviru predhodnega razvoja s polarizacijsko mikroskopijo potrdili prisotnost lamelarnih mezofaz. V formulacije smo vgradili zdravilno učinkovino betametazondipropionat in opazovali njen vpliv na mikrostrukturo. Pri preučevanju DSC krivulj tekočih kristalov za dermalno aplikacijo smo ugotovili, da se v formulacijah s 30 % vode le-ta nahaja v bližini polarnih glav površinsko aktivnih snovi in je vezana, pri formulacijah z več kot 50 % vode pa so polarne glave zasičene z molekulami vode in je v sistemu prisotna tudi prosta voda. Pri primerjavi posameznih formulacij brez in z vgrajeno zdravilno učinkovino smo sklenili, da se v formulacijah s 30 % vode zdravilna učinkovina vgrajuje med lamele, v formulacijah z 80 % vode pa se vgrajuje v oljne kapljice, ki so poleg lamelarnih faz prisotne ločeno. V nadaljevanju smo vrednotili prekurzorske formulacije za subkutano aplikacijo na osnovi glicerol monooleata ali glicerol monolinoleata in gelske formulacije, ki nastanejo po injiciranju nizko viskozne prekurzorske formulacije v podkožje in situ. Za nastale gele so pri razvoju s polarizacijsko mikroskopijo potrdili prisotnost kubičnih oz. heksagonalnih faz tekočih kristalov. Pri preučevanju DSC krivulj smo ugotovili, da se pri gelih nastalih iz prekurzorske formulacije s 50 % lipidne faze večina vode nahaja v bližini polarnih glav in je vezana, pri gelih nastalih iz prekurzorske formulacije z 20 % lipidne faze pa so polarne glave površinsko aktivnih snovi že zasičene in je v sistemu prisotna tudi prosta voda.20242024-04-24 07:45:23Magistrsko delo/naloga155910VisID: 104861sl