<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Socialna omrežja članov inkluzivnega judo kluba</dc:title><dc:creator>Pečnikar Oblak,	Viktorija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flaker,	Vito	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inkluzija v športu</dc:subject><dc:subject>socialno vključevanje</dc:subject><dc:subject>merjenje socialne opore</dc:subject><dc:subject>raznolike zmožnosti</dc:subject><dc:subject>modeli vključevanja</dc:subject><dc:subject>kazalniki vključevanja v šport</dc:subject><dc:description>Socialno vključevanje v športu (inkluzija) pomeni načrtno ustvarjanje enakih možnosti izbire športnih programov za vse in praviloma poteka v večinskem športnem okolju. Cilj doktorskega dela je bil s primerjavo velikosti socialnih mrež judoistov raznolikih zmožnosti ugotoviti podobnosti in razlike med njimi ter pomen, ki ga pripisujejo članstvu v klubu. Preverjali smo moč in kakovost vezi med člani judo kluba in njihove vezi z ljudmi izven judo kluba. Z metodo merjenja socialne opore na štirih razsežnostih (družabna, čustvena, informacijska in materialna opora) smo z anketami (n = 55) preverjali njihovo lastno zaznavo vključenosti. Judoiste smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino (n = 24) so predstavljali judoisti, ki imajo o potrebnih prilagoditvah zaradi različnih okoliščin izdane listine (navadno odločbe) državnih institucij, npr. šolstva, zdravstva ali sociale. Poimenovali smo jih judoisti z listino (ZL), drugo skupino (n = 31) pa judoisti brez listine (BL). Med analizo podatkov je posebej izstopala podskupina trenerjev oz. vaditeljev (n = 11), ki smo jo poimenovali TR. Rezultate študije predstavljamo v obliki socialnih mrež podprtih s t-testi ter z diadami. Ugotovili smo, da so TR ključni pri vzpostavljanju vključujočih vezi v klubu. Mrežni pregled je pokazal podobnosti v velikosti socialnih omrežij anketirancev, s čimer smo inkluzijo lahko potrdili. Vendar pa smo z globljo analizo pokazali, da so ZL bolj odvisni od družinskih vezi in stikov s sorodniki, medtem ko se BL lahko opirajo tako na družinske člane kot tudi na prijatelje in znance. V diadnem odnosu smo preverjali, ali je vez med anketirancema vzajemna ali enostranska, ali se več medsebojnih vezi ustvarja znotraj posamezne skupine (homofilnost) ali tudi s člani drugih skupin (heterofilnost) ter kakšna je hierarhija teh vezi. V podporo inkluziji izpostavljamo predvsem: (1) kljub prevladujočim enostranskim povezavam, so te v družabni opori med ZL in BL procentualno uravnotežene; (2) med TR in ZL je skoraj polovico vzajemnih družabnih opor; (3) največjo heterarhičnost najdemo v informacijski opori v odnosu med ZL do BL1 (BL brez TR). Manj spodbudni rezultati za inkluzijo kažejo da: (1) se člani ZL v večji meri kot drugi, družijo le med seboj, (2) je med ZL in BL1 najti najmanj vzajemne družabne opore, (3) je skupina ZL najšibkejša tako v izmenjavi informacij kot v dajanju materialne in čustvene opore.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-24 07:15:57</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155898</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48305</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 195401731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
