<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kakovost pridelka rukvice (Eruca sativa Mill.) in mizune (Brassica rapa Grupa Mizuna) pridelanih na hidroponskem sistemu in v tleh</dc:title><dc:creator>Smolnikar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rukvica</dc:subject><dc:subject>mizuna</dc:subject><dc:subject>sistem pridelave</dc:subject><dc:subject>kakovost pridelka</dc:subject><dc:subject>hidroponika</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo proučevali vpliv sistema pridelave na kakovost pridelka rastlin rukvice in mizune. Zanimalo nas je ali pride do razlik v vsebnosti nitrata, vitamina C in glukozinolatov v pridelku rukvice in mizune, glede na sistem pridelave. Poskus je potekal v letu 2021, v rastlinjaku na laboratorijskem polju BF UL, kot dvofaktorski poskus, v split-plot zasnovi, s 4 ponovitvami. Glavno parcelo je predstavljal sistem pridelave (gola tla, folija in bazen), na podparcelah sta bili rukvica in mizuna. Pred rezjo smo izmerili višino rastlin in porezane rastline stehtali. V laboratoriju smo po vsakem pobiranju pripravili vzorce za kemične analize. Ob rezi smo jemali  tudi talne vzorce za spremljanje dinamike vsebnosti nitrata v tleh. Redno smo merili tudi osnovne parametre v hranilni raztopini. Največji pridelek rukvice je bil na foliji (2456,7 g/m2), sledi pridelek na golih tleh (966,7 g/m2) in najmanjši na bazenu (414,4 g/m2). Največji pridelek mizune (9076,4 g/m2) je bil na bazenu, sledi pridelek na foliji (6862,5 g/m2), najmanjši pa na golih tleh (4744,2 g/m2). Pri rukvici je delež suhe snovi večji pri pridelavi na bazenu  (8,4 %)  glede na pridelavo v tleh (7,1 %). Nasprotno smo ugotovili za mizuno. Vsebnost nitrata je večja v pridelku rukvice (864,7 mg/kg sveže mase) in mizune (1603,4 mg/kg sveže mase) z bazena glede na talno pridelavo. Vsebnost glukozinolatov pri rukvici je bila največja na golih tleh (0,5 mg/g suhe mase) in najmanjša na zastrtih tleh (0,3 mg/g suhe mase). Pri mizuni je bila vsebnost glukozinolatov večja pri talni pridelavi (4,7 mg/g suhe mase) glede na bazenu (3,7 mg/g suhe mase). Vsebnost vitamina C je bila večja v rastlinah rukvice pridelane na zastrtih tleh (597 mg/kg sveže mase), najmanjša pa na golih tleh (259 mg/kg sveže mase ). Pri mizuni, je bila povprečna vsebnost vitamina C največja v vzorcih z bazena (1208 mg/kg sveže mase), najmanjša pa na golih tleh (651 mg/kg sveže mase).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-24 07:15:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155897</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 236479</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 194164995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
