<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza in vrednotenje posledic ekstremnih in izrednih dogodkov za vplivno območje zadrževalnika Pod Sušo</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rak,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrsko delo</dc:subject><dc:subject>VOI</dc:subject><dc:subject>poplave</dc:subject><dc:subject>visokovodni zadrževalniki</dc:subject><dc:subject>obratovanje zadrževalnika</dc:subject><dc:subject>2D hidravlično modeliranje</dc:subject><dc:subject>ocena škode</dc:subject><dc:description>Predvideni visokovodni zadrževalnik Pod Sušo nad Železniki je bil dimenzioniran na hidrološko študijo iz leta 2010. Leta 2021 izdana hidrološka študija izkazuje višje vrednosti pretokov konic visokovadnih valov nad Q100. V magistrski nalogi smo preverili obratovanje zadrževalnika z upoštevanjem nove hidrologije. V nalogi najprej podamo hidrološka in obratovalna izhodišča. Predstavljen je izdelan 1D model, ki omogoča modeliranje obratovanja pri visokovodnih dogodkih. Modelirali smo dogodke od Q200 do Q500. Preverili smo tudi obratovanje pri dogodkih nad Q100 z uporabo drugačnega pristopa, ki namesto konstante kote gladine vode v akumulaciji predvideva konstanten iztok vode iz akumulacije. Vrednost iztoka je odvisna od povratne dobe dogodka in časa, ob katerem tekom obratovanja ugotovimo, da visoke vode presegajo 100-letno povratno dobo. Ocena posledic posameznega načina obratovanja pri različnih povratnih dobah visokovodnih dogodkov je bila modelirana z uporabo izdelanega 2D hidravličnega modela, ki obsega odsek Sore med pregrado zadrževalnika Pod Sušo in naseljem Studeno, dolvodno od Železnikov. V modelu je zajeto celotno mesto Železnike. Preverili smo tudi posledice v primeru porušitve pregrade. Iz rezultatov hidravličnega modela smo na podlagi globin poplavnih vod in rabe tal ocenili škodo za posamezen obravnavan scenarij. Ugotovljeno je bilo, da je mogoče z obratovanjem zadrževalnika, ki kot rezultat izhaja iz raziskav, izdelanih v sklopu magistrske naloge, doseči bolj ugoden vpliv na poplavne razmere dolvodno in zmanjšanje gmotne škode.</dc:description><dc:publisher>[I. Mlakar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-23 15:22:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155888</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 556.166:626.25(497.4)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 162287</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 193657347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
