Psihosocialna pomoč učencem z vidika socialnega delaArnež, Vid (Avtor) Poštrak, Milko (Mentor) duševno zdravjepsihosocialna pomočsocialno delokontekstsocialnodelovni odnosPsihosocialno pomoč pogojuje pogled na razumevanje duševnega zdravja, duševnih težav in njihovih vzrokov. V magistrskem delu izhajam iz predpostavke, da omenjenih fenomenov ne moremo togo opredeljevati v smislu fizične stvarnosti, ki jo lahko identificiramo in preučujemo, temveč kot fenomene, neločljivo povezane z zbirko prepričanj in verovanj, ki jih ustvarjamo ljudje v medsebojnih interakcijah. V uvodu se oprem na tezo, da se razumevanje posameznika in duševnega zdravja kot objektov znanosti, ki ju je moč empirično preučevati, odraža v medicinskem diskurzu, ki do posameznika in psihosocialne pomoči zavzema izrazito normativno držo. Namesto ozke klasifikacije psihološkega sveta, ki patologizira predvsem posameznika, poudarjam potrebo po refleksiji socialnega konteksta. V uvodnem delu poudarim, da razumevanje subjektivnosti posameznika ne more temeljiti na individualno-specialistični obravnavi, temveč je pozornost treba nameniti razumevanju prepletu sistemov, v katerih delujemo in na podlagi katerih se izoblikujemo. Pri tem izpostavim pomen in vlogo socialnega dela, ki kot akademska disciplina poteka na stičišču psihične in socialne ravni. Psihosocialno pomoč z vidika socialnega dela umestim prek konstruktivistično-interpretativne in sistemske paradigme ter jo postavim v vzgojno-izobraževalni kontekst oziroma delovanje šolske svetovalne službe. Kot eno izmed osrednjih načel socialnega dela navedem pomen prepletanja znanstvenega spoznanja in laične – subjektivne – izkušnje, ki jo predstavljajo posamezna prvoosebna spoznanja mladih zajeta v študiji Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav (Dekleva idr., 2018). Koncepte socialnega dela povežem s Programskimi smernicami za svetovalno delo (2008) oziroma novim predlogom Programskih smernic svetovalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023), pri čemer poleg potrebe po upoštevanju kontekstualnosti izpostavim pomen (socialnodelovnega) odnosa. Socialnodelovni odnos utemeljim s pomočjo razumevanja vlog, etike skrbi, avtoritete in komunikacije. Ugotavljam, da socialno delo s svojimi koncepti, metodami in pristopi lahko odgovarja na potrebe mladih, ki si želijo, da se jih v procesih psihosocialne podpore ne obravnava kot objekte temveč subjekte pomoči.[V. Arnež]20232024-04-23 09:02:30Magistrsko delo/naloga155853UDK: 364-785-057.87VisID: 44789COBISS_ID: 205150723sl