Perspektiva socialnega delavca v osnovni šoliMarković, Aleksandra (Avtor) Stritih, Bernard (Mentor) socialni delavecsvetovalna službaosnovna šolaizzivipotrebeperspektivaZahteve, potrebe in ritem današnjega časa mnogoterim družinam predstavljajo številne izzive, ki se odražajo tako znotraj družinske dinamike kot tudi v družinskih interakcijah, iz slednjega so potrebe otrok in njihovih staršev pogosto nezadovoljene (Čergan Ristić, 2019). S študijo primera smo želeli na podlagi izkušenj socialne delavke v osnovni šoli (v nadaljevanju SD), preveriti (1) dinamiko družine, (2) razumevanje potreb družin s številnimi izzivi (Kodele in Mešl, 2016) in (3) kompleksne psihosocialne izzive (Čačinovič Vogrinčič, 2006, 112), s katerimi se v vsakdanu soočajo. Zaradi tendence izginjanja profila SD v šolskem prostoru smo pri vseh 46 rednih osnovnih šolah Mestne občine Ljubljana preverili (Osnovne šole v Ljubljani, 2023), v kolikšnem deležu je profil SD prisoten. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, zakaj profil SD, ki je bil nekoč del šolske svetovalne službe (v nadaljevanju ŠSS), navkljub nenadomestljivi vlogi prepoznave in upoštevanja socialnega konteksta svojih uporabnikov (Čačinovič Vogrinčič, 2020), tihoma prehaja na seznam nadstandardnih zaposlitev znotraj osnovnih šol. S teoretičnim pregledom smo želeli dobiti vpogled v zgodovino ŠSS v Sloveniji, koncept šolskega svetovalnega dela in opredelitev socialno – delavnih ravnanj. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom in tehniko polstrukturiranega intervjuja smo pri SD (1) raziskali oblike dela v ŠSS, (2) preverili timsko delovanje s pomembnimi deležniki vzgojno – izobraževalnega procesa (Bezić, Rupar in Škarič, 2003), (3) spoznali delovne naloge in odgovornosti SD ter (4) ovire, s katerimi se pri svojem delu sooča, (5) raziskali načine ravnanj, opolnomočenja in podpore SD, ki so potrebni za oblikovanje spodbudnega okolja otrok in njihovih družin na poti do uresničitve želenih izidov (Constable in Lee, 2015), (6) preverili, kako s strokovnimi znanji za ravnanje in z razumevanjem potreb uporabnikov podporno vpliva tako na mikro kot tudi makro ravni posameznega otroka in družine s številnim izzivi. Dobljene podatke smo prikazali deskriptivno in v tabelah. Z interpretacijo rezultatov smo poglobili spoznanja o vlogi SD, o konceptu delovnega odnosa pomoči za družine s številnimi izzivi ter o perspektivi SD v osnovni šoli. Naša raziskava potrjuje ugotovitve spoznanj K. Kokol in M. Javornik (2022), zaznati je premik delovanja ŠSS, od pomoči in podpore iz naslova učnih težav, vedenjskih problematik in usmerjanja otrok v ustrezen program izobraževanja, k porastu anksioznosti, depresij, samomorilnega vedenja, samopoškodovanja in administrativne obremenitve ŠSS. G. Čačinovič Vogrinčič (2020, 163) v longitudialni študiji podaja ugotovitve, da obstoječe oblike pomoči na šolah za otroke številnimi izzivi niso dovolj učinkovite, saj manjka prisotnost SD. Slednji prispeva pomoč in podporo družinam s številnimi izzivi, ki ne znajo ali ne zmorejo pomagati svojim otrokom, da bi bili uspešni in ne morejo preprečiti, da neuspeh in revščina ne bi otrok pehala v socialno izključenost. Z rezultati raziskave želimo predlagati spremembo paradigme, ki jo v procese pomoči prinaša SD. Družbo želimo seznaniti s potrebo in nenazadnje perspektivo po vključenosti SD v tim ŠSS, da bo s svojim poznavanjem zakonitosti družinske dinamike in družinsko psiholoških znanj lahko prispeval k več razvidnosti in mobilizacije otroka in njegove družine v izvirnem delovnem projektu pomoči (Čačinovič Vogrinčič, 2006, 115).[A. Marković]20242024-04-23 09:02:16Magistrsko delo/naloga155850UDK: 37.091.12:364-051VisID: 44787COBISS_ID: 209010435sl