Duševno zdravje beguncev in begunk iz Ukrajine v SlovenijiBregant, Petra (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) begunciUkrajinaduševno zdravjezačasna zaščitaV magistrskem delu smo se odločili raziskati temo duševnega zdravja beguncev in begunk iz Ukrajine, ki so v Slovenijo začeli prihajati po začetku ruske agresije na njihovo državo februarja 2022. V prvem delu naloge smo uporabili primerjalno in opisno metodo raziskovanja, v empiričnem pa kvantitativno raziskovalno metodo, saj smo v zvezi s strokovnim in laičnim delom skušali zajeti čim večji vzorec ljudi, njihovo doživljanje in potrebe. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, pridobljene z anketo, v kateri so sodelovale polnoletne osebe iz Ukrajine s statusom začasne zaščite v Sloveniji. Pri interpretaciji rezultatov in predlogih smo se opirali na številne pogovore z ljudmi, ki so na tak ali drugačen način vključeni v obravnavo duševnega zdravja beguncev in begunk iz Ukrajine; raziskovalki migracij, medkulturno mediatorko za ukrajinščino, ukrajinsko psihologinjo, ki dela s to populacijo, predvsem pa na lastne izkušnje z begunci in begunkami iz Ukrajine. ki so plod delovanja v eni od humanitarnih organizacij vse od začetka ukrajinske krize. Ugotovili smo, da so najpogostejši znaki duševne stiske ne odstopajo veliko od tistih, ki jih omenja literatura; samoocena čustvenega stanja je ne dobro in ne slabo; za soočanje s stresom se uporabljajo strategije, osredotočene na problem in strategije, osredotočene na čustva. Najbolj zastopani težavi, s katerima se v Sloveniji srečujejo begunci iz Ukrajine, sta negotovost po končanju začasne zaščite ter skrbi glede družine v Ukrajini. Manj kot polovica vprašanih meni, da potrebuje psihosocialno pomoč, z njo je imelo izkušnje več kot polovica vprašanih. Ugotovili smo, da psihosocialna pomoč ni najbolje prilagojena ciljni populaciji, Begunci so s psihosocialnimi storitvami in pomočjo za krepitev duševnega zdravja slabo seznanjeni, hkrati jih več kot polovica meni, da dostop do pomoči ni preprost, prav tako jih veliko ne ve, kje in kako do pomoči dostopati. Največkrat so omenili, da bi potrebovali psihosocialno pomoč, pomoč pri zaposlitvi in nastanitvi. Na podlagi dobljenih rezultatov smo na koncu oblikovali predloge, ki predstavljajo potencialno izhodišče za spremembe in izboljšave za strokovne in socialne delavce, ki se v (nevladnih in humanitarnih) organizacijah ukvarjajo s pomočjo beguncem, saj bi tako lahko prilagodili svoje programe in aktivnosti, ki so namenjene laični razbremenitvi. Za oblikovalce politik znajo biti informacije koristne pri prilagoditvi politik in uvajanju novih ukrepov in priložnosti za begunce na sistemski ravni.[P. Bregant]20242024-04-23 09:01:48Magistrsko delo/naloga155845UDK: 613.86-054.73VisID: 44784COBISS_ID: 205174275sl