Vpliv Uredbe o Evropskem javnem tožilstvu na slovenski kazenski postopekMoškon, Nejc (Avtor) Hafner, Miha (Mentor) okrepljeno sodelovanjeEvropsko javno tožilstvofinančni interesi EUevropski delegirani tožilecnačelo pravne jasnostinačelo pravne predvidljivostidomnevni storilectožilska preiskavapreiskovalni sodnikustavnostLeta 2017 je Svet EU sprejel Uredbo o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva, ki je po dolgi pripravljalni fazi postalo operativno šele leta 2021. Uredba naznanja oblikovanje prvega takšnega organa Evropske unije, ki je pristojen za preiskavo, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije. Organ z decentralizirano organizacijsko strukturo, katere glavno vlogo nosijo evropski delegirani tožilci, se v precejšnji meri zanaša na procesno kazensko pravo držav članic, kar vzbuja dvom o ustavnosti delovanja organa v zvezi z načelom pravne jasnosti in pravne predvidljivosti, zlasti glede položaja domnevnega storilca v postopkih z Evropskim javnim tožilstvom. Uredba v predkazenskem postopku uvaja model tožilske preiskave. Čeprav Uredba nima namena posegati v nacionalne ureditve, je bila vloga preiskovalnega sodnika v slovenskem kazenskem postopku znatno spremenjena, pri čemer se postavlja vprašanje poseganja v ustavno načelo delitve oblasti in sodne neodvisnosti.20242024-04-23 09:00:13Magistrsko delo/naloga155836VisID: 117265COBISS_ID: 196008707sl