Starejši odrasli in neformalni oskrbovalci v domačem okoljuKranjec, Zala (Avtor) Pajnič, Manca (Mentor) Matić, Lucija (Recenzent) diplomska delazdravstvena negastarostnikbivalno okoljeneformalna oskrbakakovost življenjastrespomanjkanje znanjaUvod: S staranjem svetovnega prebivalstva narašča potreba po negi in oskrbi v domačem okolju. Starejši na svoje domače okolje vzpostavijo navezanost in občutek domačnosti, hkrati pa jim daje možnost, da se vključujejo v socialno mrežo. Kljub njihovemu občutku varnosti, ki ga prinaša dom, se starejše osebe lahko srečajo z različnimi tveganji in nevarnimi situacijami, ki lahko privedejo do poslabšanja zdravstvenega stanja posameznika. Pri starejših odraslih z zmanjšano stopnjo samooskrbe odgovornost za skrb in nego prevzamejo neformalni oskrbovalci. Neformalni oskrbovalci so najpogosteje družinski člani, prijatelji ali sosedje, ki nudijo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih življenjskih opravilih. Namen: Ugotoviti želimo doživljanje domačega okolja pri starejših odraslih, vpliv dolgotrajne oskrbe starejšega odraslega na neformalne oskrbovalce ter potrebe neformalnih oskrbovalcev pri oskrbi starejših v domačem okolju. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. Literatura je bila iskana preko oddaljenega dostopa digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, in sicer s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, Medline in CINAHL. Za iskanje literature je bil uporabljen tudi kooperativni online bibliografski sistem COBISS ter podatkovna zbirka Google Učenjak. Literatura je bila iskana v slovenskem in angleškem jeziku s ključnimi besedami: starostnik, bivalno okolje, neformalna oskrba, kakovost življenja, stres, pomanjkanje znanja. Iskanje literature je potekalo od junija 2023 do januarja 2024. Uporabili smo časovni okvir od leta 2007 do 2024. Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da starejšim domače okolje predstavlja avtonomijo, jim daje občutek varnosti in njihovemu življenju daje pomen, zato se veliko starejših odraslih odloči za preživljanje starosti v domačem okolju. Njihovo telesno in duševno zdravje je tesno povezano z dojemanjem starosti. Neformalni oskrbovalci, ki starejšim nudijo oskrbo, se med oskrbo srečajo z občutki zadovoljstva, ponosa, smiselnosti v družbi ter pripomorejo k izboljšanju zdravstvenega stanja starejših. Dolgotrajna oskrba, ki jo nudijo, lahko vpliva negativno na poklicno in socialno življenje ter na fizično in psihično zdravje oskrbovalcev. Med oskrbo opažajo potrebe po dodatnih informacijah in dodatnem izobraževanju, po strokovni podpori in izboljšani komunikaciji s strokovnimi delavci. Izrazijo se tudi potrebe po finančni podpori in po povečanem preživljanju prostega časa. Razprava in zaključek: Varno domače okolje, dobra socialna mreža in socialna podpora vplivajo na boljšo kakovost življenja starejših. Prejemanje neformalne oskrbe pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje starejših. Za preprečevanje izgorelosti neformalnih oskrbovalcev je potrebno, da ohranijo pozitiven odnos do oskrbovanca. Zaradi naraščanja starejše populacije bodo v prihodnosti neformalni oskrbovalci predstavljali glavni vir pomoči starejšim v domačem okolju, zato je pomembno, da so ozaveščeni o načinih strokovne podpore in pomoči, ki jim je na voljo.[Z. Kranjec]20242024-04-14 07:45:33Diplomsko delo/naloga155742UDK: 616-083VisID: 132304COBISS_ID: 192451075sl