Konceptualizacija tujega v slovenskih pravopisihDragar Gorjup, Katja (Avtor) slovenščinapravopisprevzete besedetujkedomačenjejezikovna normaslovenski pravopisitujejezične prvineprevzemanjekodifikacijaprehajanje jezikovnih prvinTujejezične prvine v jeziku so posledica jezikov v stiku in prehajanja jezikovnih prvin med jeziki. Pojmovanje tujega v jeziku je različno v različnih jezikovnih skupnostih. V slovenski jezikovni skupnosti sprejemanje tujejezičnih prvin tako skozi zgodovino kot v sodobnem času predstavlja področje, ki presega zgolj jezikovna vprašanja, saj predstavlja tudi različne ideološke usmeritve. Kategorija tujega nastane s postopkom standardizacije in kodifikacije, ki je zapisana v normativnih priročnikih. V prispevku je predstavljena kodifikacija tujega v slovenskih pravopisih, iz česar je razvidno pojmovanje in poimenovanje tujega v določenih zgodovinskih obdobjih. Tendenca prvih treh pravopisov se razlikuje od tendence naslednjih pravopisov, predvsem pravopisa 1990. Levec, Breznik in Ramovš tujejezične prvine izpostavijo tako, da jih pišejo v originalnem zapisu, rabo le-teh pa odsvetujejo. V slovarskem delu Levčevega in Breznikovega pravopisa so tujejezične prvine zaznamovane s kri`em in tako odsvetovane. V zadnjem pravopisu, tj. 1990, so tujejezične prvine v veliki meri prilagojene slovenskemu jezikovnemu sistemu v izreki in zapisu, raba besed ni tako eksplicitno odsvetovana, kot je v prvih dveh pravopisih.20072024-04-12 09:51:52Neznano155717UDK: 811.163.6'354:811.163.6'373.45COBISS_ID: 71953506OceCobissID: 232729856sl