Protipomenskost v sodobnih slovenskih terminoloških slovarjihHumar, Marjeta (Avtor) slovenščinaprotipomenskostteorija o protipomenskostiterminologijaterminološki slovarjivrste terminoloških protipomenkJezikoslovna znanost posveča več pozornosti protipomenkam od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Slovensko jezikoslovje se je začelo ukvarjati s protipomenskostjo s Toporišičevo slovnico (1976). K raziskovanju protipomenskosti je najvidnejši delež prispevala A. Vidovič Muha. V prispevku so prikazane in primerjane različne delitve protipomenk. S protipomenskostjo v terminologiji se najve ukvarjata Hrvatici M. Mihaljević in L. Šarić (1994). Protipomenskost izkazujejo nekateri slovenski terminološki slovarji, izdani od sedemdesetih let dalje: Urbanistični terminološki slovar (1975), Meteorološki terminološki slovar (1990), Enciklopedija slovenskega jezika (1992), Psihiatrično izrazje (1993), Statistični terminološki slovar (1993), Vinogradništvo (1994), Tehniški metalurški slovar (1995), Poskusni snopič Bibliotekarskega terminološkega slovarja (1996), Pravni terminološki slovar (Do 1991 – gradivo) (1999), Medicinski terminološki slovar (2002). Prispevek tudi ugotavlja nekatere slovaropisne probleme, vidne pri prikazovanju protipomenskosti (npr. protipomenke se ne prikazujejo kot parni izrazi, razlage niso oblikovane tako, da bi bila razvidna protipomenskost), in analizira v nekaterih terminoloških slovarjih navedene protipomenke s stališča besedotvorja, skladnje, izvora ter vrste. V analiziranih terminoloških slovarjih so najpogosteje prikazane naslednje vrste protipomenk: skrajnostne ali polarne, koordinacijske, komplementarne, vektorske in konverzivne ali zamenjavne.20072024-04-12 08:35:39Neznano155694UDK: 811.163.6'373.46COBISS_ID: 27281197OceCobissID: 232729856sl