<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prevzem vodenja pogojno avtomatiziranega vozila</dc:title><dc:creator>Gruden,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakus,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtomatizirana vožnja</dc:subject><dc:subject>prevzem vodenja</dc:subject><dc:subject>simulator vožnje</dc:subject><dc:subject>uporabniška študija</dc:subject><dc:description>Strokovnjaki menijo, da bodo popolnoma avtomatizirana vozila močno prispevala h kakovosti družbenega življenja. Srednjeročno lahko pričakujemo obdobje soobstoja ročne in avtomatizirane vožnje. Trenutno poteka razvoj t. i. pogojno avtomatiziranih vozil, ki bodo sposobna popolnoma avtomatizirane vožnje v določenih okoljih. Kadar takšna vožnja ne bo več mogoča, bodo od voznika zahtevala prevzem vodenja vozila. Postopek kakovostnega prevzema vodenja pa je predmet raziskave te naloge.
Za kakovostni prevzem vodenja lahko vozniku pomagajo avtomatizirani podporni sistemi. V disertaciji predlagamo uporabniški vmesnik, ki omogoča celovit pristop k prevzemu vodenja pogojno avtomatiziranega vozila tako, da voznika spremlja in mu dodatno pomaga ves čas razreševanja nastale situacije. Jedro disertacije tako predstavljajo štirje izvirni znanstveni članki, ki v vsebinsko zaokroženih uporabniških študijah opisujejo postopen razvoj predlaganega vmesnika.
S prvo uporabniško študijo smo določili fiziološke signale, ki podajajo relevanten opis voznikovega stanja, in ovrednotili merilne naprave v simulatorju vožnje. Primerjali smo nosljive naprave na zapestju in naprave na prsnem traku. Rezultati so pokazali nezanesljivost meritev z nosljivimi napravami na zapestju zaradi premikanja rok, ki je posledica upravljanja z vozilom. Po drugi strani smo lahko s prsnim trakom zaznali statistično pomembne razlike med različnimi stopnjami zahtevnosti vožnje. Nato smo načrtovali in v drugi uporabniški študiji ovrednotili preprost zvočno-vizualni in taktilno-vizualni uporabniški vmesnik za podajanje zahteve za prevzem vodenja. Ugotovili smo, da zvočni dražljaji hitreje pritegnejo pozornost, taktilni dražljaji pa pripomorejo k manjšemu številu trkov.  Na podlagi rezultatov smo zasnovali in v tretji uporabniški študiji ovrednotili celovit pristop k prevzemu vodenja, ki voznika vseskozi spremlja in mu nudi dodatno pomoč. Izkazalo se je, da mehanizem samodejnega blagega zaviranja, dodatno opozorilo pri neprimernem ravnanju, zaviranje v sili in možnost delnega prevzema dopolnjujejo večmodalno zahtevo za prevzem vodenja in tako povečujejo kakovost prevzema vodenja pogojno avtomatiziranega vozila.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-11 11:15:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155677</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52203</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 192269827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
