Zadovoljstvo s šolsko svetovalno službo v času epidemije covida-19 in po njej v občini SevnicaRimc, Tajda (Avtor) Leskošek, Vesna (Mentor) šolska svetovalna službasocialno delo v šolski svetovalni službiepidemija covida-19izredne razmeresocialno delo v izrednih razmerahstaršiNamen magistrskega dela je ugotoviti stopnjo zadovoljstva staršev otrok iz osnovnih šol v občini Sevnica s šolsko svetovalno službo v času epidemije covida-19 in po njej. Teoretični uvod se deli na dva dela, kjer se prvi del nanaša na šolsko svetovalno službo, drugi pa na epidemijo covida-19 v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega uvoda najprej na kratko predstavim zgodovinski razvoj šolske svetovalne službe, nato podrobneje opredelim šolsko svetovalno službo, kot jo poznamo danes, njene glavne dejavnosti in področja dela ter vlogo socialnega dela v njej. Drugi del teoretičnega uvoda je posvečen epidemiji covida-19, predvsem opisu nalog in izzivov šolske svetovalne službe, vlogi socialnega dela in sodelovanju šolske svetovalne službe s starši v tem času. V empiričnem delu želim ugotoviti, ali se je potreba staršev po stikih s šolsko svetovalno službo v času epidemije covida-19 povečala in kateri so bili glavni razlogi za povečane potrebe po stikih, kako starši ocenjujejo uspešnost šolske svetovalne službe glede obvladovanja nastale situacije, kakšno je bilo zadovoljstvo staršev z njihovim delom ter ali starši ocenjujejo, da so po končani epidemiji covida-19 nastale pozitivne spremembe v delu šolske svetovalne službe in sodelovanju staršev z omenjeno službo. Izvedem kvantitativno raziskavo na neslučajnostnem vzorcu 165 oseb oziroma staršev otrok, ki so eno od osnovnih šol v občini Sevnica obiskovali že v času epidemije covida-19, torej v šolskem letu 2020/21, in hkrati tudi v šolskem letu 2022/23, torej po epidemiji. Podatke zberem s pomočjo spletne ankete. Ugotovim, da je večina staršev med epidemijo covida-19 sodelovala s šolsko svetovalno službo, najpogosteje pa so se nanjo obračali zaradi pomoči pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (dostopnost računalniške opreme, uporaba programa Zoom in drugih video aplikacij) ter zaradi iskanja nasvetov glede šolanja od doma in težav otrok pri sledenju pouka na daljavo. Rezultati so pokazali tudi, da so vprašani starši po epidemiji covida-19 s šolsko svetovalno službo v stiku pogosteje kot pred njo. Vprašani starši so se v večini strinjali, da so se šolske svetovalne delavke z nastalo situacijo, ki jo je prinesla epidemija covida-19, spoprijemale dobro, večina pa jih je bilo posledično s podporo šolske svetovalne službe v času epidemije covida-19 zadovoljnih. Vprašani v večini vidijo tudi pozitivne spremembe, ki jih je k delu šolske svetovalne službe prinesla epidemija covida-19, večina pa jih meni, da je mogoče pozitivne spremembe najbolj opaziti v organiziranju večjega števila preventivnih delavnic na temo stisk, ki jih je povzročila epidemija, in v lažjem vzpostavljanju stikov (več različnih oblik in načinov komunikacije). Podrobnejše rezultate raziskave predstavim v analizi in obrazložim v razpravi. Sledijo sklepi in predloge ter priloge.[T. Rimc]20242024-04-10 09:00:26Magistrsko delo/naloga155655UDK: 37.091.12:364-051VisID: 44758COBISS_ID: 207724035sl