<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Termin nedoločni zaimki v slovenščini in srbščini</dc:title><dc:creator>Đukanović,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>srbščina</dc:subject><dc:subject>leksikografija</dc:subject><dc:subject>terminologija</dc:subject><dc:subject>jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>primerjalno jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>nedoločni zaimki</dc:subject><dc:subject>semantika</dc:subject><dc:description>V prispevku, ki je del zajetnejše semantične analize zaimkov v slovenščini in srbščini, so obravnavani nedoločni zaimki oziroma vprašanje, koliko so nedoločni zaimki res nedoločni in kaj z njimi pravzaprav zaznamujemo. Analizirano gradivo dokazuje, da imata izhodiščni obliki zaimkov kaj in kdo opazno širše pomensko polje kot oblike, ki so iz njiju izpeljane. Najpogosteje lahko alternirajo z nekaj. Oblike s pripono -koli izražajo najširšo nedoločnost. Dejstvo, da nedoločni zaimki in zaimenski prislovi pogosto vsebujejo različne reference, pojasnjuje, zakaj se slovničarji v novejšem času izogibajo uporabi termina "nedoločen" in zakaj prihaja do razlik v poimenovanju in delitvah v klasičnih slovnicah. Analizirane besede ločijo predvsem funkcijo lokalizacije in funkcijo kvantifikacije v obeh jezikih. Sfera njihove nedoločnosti je lahko zelo široka, lahko pa gre tako za povsem subjektivno nedoločnost kot tudi za relativno določnost.</dc:description><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2024-04-09 12:54:52</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>155640</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163'367.626.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 71974754</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 232729856</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
