Analiza mikrobne združbe vod kraških jam z visokozmogljivim sekvenciranjemEržen, Sara (Avtor) Turk, Martina (Mentor) Gostinčar, Cene (Komentor) kraške vodemikrobna združbaPCR16S rRNA18S rRNAITSsekvenciranje naslednje generacijeASVpomnoževanje z večkratnim izpodrivanjempredhodna namnožitev DNANa krasu, ki predstavlja 40 % površin v Sloveniji in je pomemben vir pitne vode, večina površinskih vod ponikne v podzemlje. Na podlagi sekvenciranih pomnoženih delov ribosomalnih genov (16S rRNA za bakterije in arheje, 18S rRNA za evkarionte in regije ITS za glive) smo analizirali mikrobno združbo različnih kraških vod v Sloveniji in vpliv predhodne namnožitve celokupne DNA na zaznano sestavo mikrobnih združb. Večjih razlik med vodami različnih kraških jam ni bilo. V arhejski združbi so prevladovali redovi Woesearchaeales, Nitrososphaerales in Nitrosopumilales. V bakterijskih združbah so pomemben delež predstavljali rodovi Limnohabitans, Rhodoferax, Flavobacterium in Pseudomonas. Identificirani glivni rodovi so bili prisotni v pomembnih deležih le v enem ali dveh vzorcih, v ostalih niso bili prisotni oz. so bili precej bolj redki. To so bili rodovi Stereum, Betamyces, Trametes, Rhizophydium in Mortierella. Med ostalimi evkariontskimi skupinami so bili pogosti migetalkarji (Ciliophora) in zlatorjave alge (Chrysophyceae). Zaznali smo tudi členonožce (Arthropoda) in sicer red Cyclopoida. Številčnost vrst vseh združb je bila v primeru izvedbe predhodne namnožitve celokupne DNA nižja. Enako velja za pestrost, razen v primeru evkariontske združbe, kjer je bila ta v vzorcih z izvedeno predhodno namnožitvijo višja. Statistično pomembne razlike so bile prisotne le v primeru številnosti in pestrosti vrst glivne združbe ter pestrosti arhejske združbe (p ⡤ 0,05).[S. Eržen]20242024-04-08 07:15:18Magistrsko delo/naloga155594UDK: 551.444:579.24(043.2)VisID: 236407COBISS_ID: 193127683sl