Učinek postcovidnega sindroma (dolgega covida) na duševno zdravje ljudiŠkrinjar, Vanja (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negapandemijadolgi covidduševno zdravjekognitivne motnjedolgoročne poslediceUvod: Svet si še ni docela opomogel od pandemije COVIDA 19. Številni ljudje čutijo povečano oz. visoko stopnjo tesnobe, ki bo pri večini postopoma izzvenela, pri manjšem delu populacije pa bodo simptomi dolgotrajnejši. Dolgi COVID je onesposobljajoče in izčrpavajoče stanje, pri katerem po okužbi s SARS CoV 2 številni znaki in simptomi vztrajajo dlje časa po okužbi ter ima velik vpliv na psiho fizično in socialno življenje obolelih. Po grobi oceni lahko okužba s SARS CoV 2 povzroči simptome, ki se nadaljujejo ali na novo razvijejo po akutni bolezni pri 10 % obolelih. Namen: Z diplomskim delom smo želeli raziskati učinek postcovidnega sindroma (dolgega COVIDA) na duševno zdravje ljudi. Metode dela: V diplomskem delu smo opravili pregled znanstvene ter strokovne literature ter kvalitativno obdelavo dostopnih raziskav, opravljenih pri osebah z verjetnim dolgim COVIDOM, ki so bile pred tem hospitalizirane ali pa so prebolele blažjo obliko bolezni. Literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz COBISS, PubMed, RUL, DKUM in Google Učenjak. Vključitveni kriteriji iskanja so bili: obdobje objave literature od januarja 2020 do januarja 2024, prosto dostopni recenzirani strokovni in znanstveni članki s celotnim besedilom in jezikom besedila v angleščini ali slovenščini. Uporabili smo strategijo z uporabo iskalnih ključnih besed, njihovih sopomenk in Boolovih operatorjev. Podatke smo obdelali z deskriptivno metodo. Rezultati: Vpliv dolgega COVIDA na duševno zdravje je bil predmet številnih obsežnih raziskav. V splošnem izsledki raziskav poudarjajo pomemben vpliv dolgega COVIDA na duševno zdravje, s poudarkom na potrebi po zgodnjem prepoznavanju, celoviti oceni, celostni oskrbi in prilagojenih ukrepih za reševanje zapletenih izzivov duševnega zdravja, s katerimi se soočajo posamezniki z dolgim COVIDOM. Razprava in zaključek: Izbruh in širjenje COVIDA 19 lahko štejemo za prelomno katastrofo 21. stoletja, ki je občutno prispevala k povečanemu stresu, anksioznosti in depresiji med posamezniki po vsem svetu. Izsledki večine študij in raziskav navajajo povečano število psiholoških in nevropsiholoških težav pri ljudeh, okuženih z virusom SARS CoV 2, tudi pri tistih, ki predhodno niso imeli diagnosticiranih duševnih motenj. Najpogostejša dolgoročna posledica dolgega COVIDA je posttravmatska stresna motnja (PTSM), sledita ji depresija in anksiozne motnje. Truditi se je potrebno za povečanje ozaveščenosti in zmanjšanje stigme v zvezi z duševnimi težavami po COVIDU 19 in si prizadevati za izboljšanje dostopa do storitev duševnega zdravja za posameznike z dolgim COVIDOM, zakar je nujno globalno sodelovanje pri obravnavanju posledic dolgega COVIDA na duševno zdravje.[V. Škrinjar]20242024-04-06 07:45:52Diplomsko delo/naloga155563UDK: 616-083VisID: 132280COBISS_ID: 191651331sl