<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Metoda stopnjevane motorične predstave v procesu obravnave zgornjega uda oseb po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Korošec,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>cerebrovaskularni insult</dc:subject><dc:subject>motorična predstava</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap je bolezen, ki povzroča trajne posledice motoričnih in kognitivnih sposobnostih ter predstavlja eno največjih tveganj za invalidnost. Osebe po možganski kapi se soočajo z izgubo sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Kljub posledicam, ki jih možganska kap povzroči na možganih, imajo ti sposobnost obnavljanja. Metoda stopnjevane motorične predstave je ena izmed metod, ki se uporablja za izboljšanje funkcije zgornjega uda po možganski kapi na način, da si posameznik gibanje zamišlja brez motoričnega izhoda, kar vodi do aktivacije podobnih področij možganske skorje kot pri izvršenem gibu. Metoda stopnjevane motorične predstave temelji na strategijah implicitne in eksplicitne motorične predstave ter terapije z ogledalom, s čimer se izkorišča nevroplastičnost možganov ter omogoča postopna obnova motoričnih funkcij po možganski kapi. Namen: Prepoznati praktično vrednost in učinkovitost metode stopnjevane motorične predstave v procesu obravnave oseb po možganski kapi. Metode dela: Izveden je bil pregled literature, pri katerem je iskanje potekalo v bibliografskih bazah PubMed, Web of Science, OT Seeker in SAGE Journals. Uporabljena je bila dodatna literatura, ki smo jo pridobili z ročnim iskanjem. Rezultati: V analizo je vključenih šest raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2022. Skupno je vključenih 339 oseb. Raziskave so pokazale razliko v časovnem obdobju intervencije in trajanju metode stopnjevane motorične predstave, ki je bila kot samostojna intervencija izvedena v dveh raziskavah, v preostalih štiri pa v kombinaciji s konvencionalno terapijo ali tuina masažo. Učinkovitejša je bila v subakutni fazi možganske kapi ter kot dopolnilna intervencija. Razprava in zaključek: Uporabnost metode stopnjevane motorične predstave in njenih stopenj se v procesu obravnave oseb po možganski kapi razlikuje. Da bi bolje razumeli in potrdili njeno učinkovitost, se kaže potreba po večih raziskavah z enotnejšo uporabo metode v primerjavi z različnimi starostnimi skupinami ter stopnjami motorične okvare v različnih fazah možganske kapi.</dc:description><dc:publisher>[I. Korošec]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-06 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155562</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132279</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 191677699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
