Prisotnost starizma med delovnimi terapevti v institucionalnem varstvu starejših oseb v SlovenijiBucik, Nikita (Avtor) Galof, Katarina (Mentor) Mihevc, Špela (Recenzent) diplomska deladelovna terapijastarizeminstitucionalno varstvo starejših osebUvod: Trend podaljševanja življenjske dobe in naraščanja števila starejših oseb poleg številk prinaša tudi krepitev starizma, ki se lahko dotakne vsakega med nami. Pojav enači starejše osebe in jih diskriminira na podlagi kronološke starosti. Je zelo razširjen in se dotika veliko področij. Prisoten je tudi v zdravstvenem sistemu oz. institucionalnem varstvu starejših oseb. Stereotipne predstave o starejših osebah med zdravstvenimi delavci lahko vodijo do izvajanja škodljivih praks. Obstoj starizma je prisoten tudi med delovnimi terapevti. Namen: Namen diplomskega dela je bil poglobiti znanje o starizmu tako v zdravstvu nasploh kot tudi bolj specifično v stroki delovne terapije. Teoretični del smo razširili s kvantitativno raziskavo o prisotnosti starizma med delovnimi terapevti zaposlenimi v institucionalni oskrbi starejših oseb v Sloveniji. Zanimala nas je tudi njihova samoocena gerontološkega znanja in pogostost ter želja po strokovnih izobraževanjih s področja gerontologije. Metode dela: Na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature smo oblikovali teoretični okvir in podlago za raziskovalni del diplomskega dela. Za zbiranje podatkov smo oblikovali spletno anketo, ki je vsebovala demografska vprašanja, lestvico »Ambivalent Ageism Scale« in vprašanja o znanju ter izobraževanju s področja gerontologije. Za statistično obdelavo zbranih podatkov smo uporabili računalniški program Microsoft Excel in IBM SPSS Statistics 26. Rezultati: Vzorec naše raziskave je obsegal 93 delovnih terapevtov, med katerimi se je izrazila nizka stopnja starizma (2,70 ± 0,99). Ugotovili smo minimalno razliko v pojavnosti med dobrohotno (2,70 ± 1,01) in sovražno (2,69 ± 1,30) obliko starizma. Statistična analiza je pokazala, da se stopnja starizma med delovnimi terapevti zmanjšuje s povečevanjem njihove lastne starosti. Pogostejša udeležba na strokovnih izobraževanjih ni imela vpliva na stopnjo starizma. Razprava in zaključek: Starizem predstavlja globalni izziv, katerega obstoj je nujno preverjati v praksi. Proti pojavu se moramo boriti opremljeni z znanjem. Vendar samo znanje ni dovolj, ogromno je vredno tudi pridobivanje osebnih izkušenj s starejšimi osebami. Delovni terapevti se moramo zavedati, da smo na primernem položaju za zagotavljanje družbenih premikov, saj smo vodilni v pristopih opolnomočenja posameznikov in posledično tudi spreminjanju širših stališč do starejših oseb. Zavzemanje za takšne spremembe ne pomeni zgolj boj proti starizmu, ampak tudi doprinos za prepoznavnost, uveljavljenost in cenjenost naše stroke.[N. Bucik]20242024-04-06 07:45:34Diplomsko delo/naloga155561UDK: 615.851VisID: 132278COBISS_ID: 191638531sl