<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza izbranih elementov rokometne igre na evropskih prvenstvih za ženske od leta 2002 do leta 2022</dc:title><dc:creator>Cilenšek,	Lina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bon,	Marta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rokomet</dc:subject><dc:subject>evropska prvenstva</dc:subject><dc:subject>testna statistika</dc:subject><dc:subject>statistično značilne razlike</dc:subject><dc:subject>igralna učinkovitost</dc:subject><dc:description>Osnovni namen našega raziskovanja je analiza evropskih prvenstev za ženske od leta 2002 do leta 2022, pri čemer ugotavljamo razlike med reprezentancami in razvojne težnje v sodobnem rokometu. 
Skupno je na vseh 11 prvenstvih sodelovalo 41 različnih držav, kar pomeni 176 nastopov in skupno 264 tekem (v povprečju 8 tekem na prvenstvo), medtem ko je Slovenija v osmih prvenstvih odigrala 33 tekem, s povprečjem 4,13 tekem na prvenstvo. V analizo smo vključili 52 spremenljivk igre. Za statistično obdelavo pri ugotavljanju razlik med reprezentancami smo uporabili programski paket SPSS (teste normalnosti porazdelitve, Mann-Whitney test). Prav tako smo programski paket SPSS uporabili pri ugotavljanju trendov in razvojnih teženj (regresijska analiza). 
Rezultati generalno izkazujejo razlike med višje in nižje uvrščenimi reprezentancami, pri čemer so glavne razlike v uspešnosti igre z igralko manj in v branjenju vratark. Predvsem izstopajo razlike v branjenju strelov po prodoru in strelov iz 9 metrov. V obrambnih aktivnostih pa do izrazitih razlik ni prihajalo. Za reprezentanco Slovenije s 95-odstotno verjetnostjo ugotavljamo, da do statistično pomembnih razlik v primerjavi z najvišje uvrščenimi reprezentancami prihaja predvsem pri spremenljivkah, vezanih na protinapade in uspešnost branjenja strelov. Rezultati regresijske analize prikazujejo največjo korelacijsko povezanost pri številu protinapadov (0,96) in številu strelov iz protinapada (0,94). Največja pozitivna trenda skozi evropska prvenstva od leta 2002 do leta 2022 izkazujeta uspešnost napadov z igralcem manj in uspešnost protinapadov. V zadnjih prvenstvih se povečuje še uspešnost krilnih napadalk in vidik uspešnosti strelov iz razdalje. Poleg znanstvenega vidika naloga prinaša pomembno praktično sporočilo slovenskemu ženskemu rokometu, da verjetno velja uvajati hitrejši model igranja z več protinapadi.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-06 07:15:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155555</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48286</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 196432899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
