<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ohranjanje individualnosti oseb z demenco na varovani enoti DEOS Centra starejših Gornji Grad</dc:title><dc:creator>Jakša,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kejžar,	Anamarija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>individualnost</dc:subject><dc:subject>varovana enota</dc:subject><dc:subject>dom za stare</dc:subject><dc:subject>na osebo osredotočena oskrba</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala ohranjanje individualnosti oseb z demenco na varovani enoti DEOS Centra starejših Gornji Grad. Zanimalo me je, na kakšen način se ohranja individualnost stanovalcev od sprejema na varovano enoto, kakšno vlogo in pomen imata življenjska zgodba ter individualno načrtovanje pri ohranjanju individualnosti oseb z demenco, kako je oskrba oseb z demenco na varovani enoti prilagojena njihovim značilnostim, željam in potrebam ter kakšno vlogo imajo zaposleni na varovani enoti in svojci oseb stanovalcev pri ohranjanju individualnosti oseb z demenco. Rezultate raziskave sem pridobila s triangulacijo raziskovalnih metod: s pomočjo intervjujev tako z zaposlenimi na varovani enoti, ki so tam zaposleni vsaj pol leta, kot s svojci stanovalcev, ki na varovani enoti bivajo vsaj tri mesece, z opazovanjem z udeležbo ter analizo dokumentarnega gradiva. V raziskavi sem ugotovila, da so osebe z demenco večinoma vključene v sprejem na varovano enoto, vključenost v izdelovanje življenjske zgodbe ter individualnega načrta pa je pogojeno z njihovimi zmožnostmi in stopnje kognitivnega upada. Individualnost oseb z demenco se na varovani enoti ohranja s pomočjo tako zaposlenih kot svojcev in sicer s spodbujanjem k samostojnosti, z možnostjo samoizražanja, s prilagajanjem stanovalcem, z možnostjo sprejemanja odločitev, z možnostjo izbiranja, z možnostjo izražanja mnenja, z individualno obravnavo, z varnim in domačim okoljem, z upoštevanjem potreb, želja in navad stanovalcev, z ohranjanjem njihovih hobijem, z ohranjanjem dostojanstva ter s poznavanjem stanovalcev. Odkrila sem, da z življenjskimi zgodbami in individualnimi načrti stanovalcev varovane enote niso seznanjene vse zaposlene, poleg tega pa z vidika zaposlenih obstaja več ovir, ki onemogočajo prilagajanje oskrbe stanovalcem. Oskrba je vnaprej določena za vse stanovalce, prilagaja pa se lahko znotraj okvirov in znotraj delovnega procesa ter skladno z zmožnostmi zaposlenih. Ugotovila sem, da stanovalci sicer imajo možnost pri izbiri oblačil, hrane in aktivnosti, vendar so le-te omejene. Največja vloga, ki jo imajo svojci pri ohranjanju individualnosti svojega bližnjega, je posredovanje informacij o njihovem družinskem članu, ki biva na varovani enoti. Z raziskavo sem ugotovila, da se individualnost oseb z demenco sicer lahko ohranja in se tudi upošteva, vendar v omejenem obsegu. V predlogih navedem nekaj idej, s katerimi bi lahko izboljšali oskrbo in omogočili osebam z demenco ohranjanje njihove individualnosti.</dc:description><dc:publisher>[E. Jakša]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-05 09:00:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155515</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:616.892.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 44741</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 205573635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
