Način propadanja različnih karbonatnih kamnin zaradi delovanja mikroorganizmovGros, Petra (Avtor) Vrabec, Mirijam (Mentor) Dolenec, Sabina (Komentor) biorazgradnjagliveSEMhifekulturna dediščinaKulturna dediščina je pomemben pokazatelj preteklih ustvarjanj posameznih narodov in jo je predvsem v današnjem času, ko je izpostavljena različnim dejavnikom propadanja, potrebno zaščititi. Eden izmed pomembnih dejavnikov je tudi biorazgradnja oz. naselitev mikroorganizmov, ki s svojo rastjo povzročajo dodatne poškodbe na in pod površino kamnin. V magistrski nalogi smo proučili 5 karbonatnih kamnin, ki so najpogosteje prisotne v objektih kulturne dediščine, in sicer, škofjeloški konglomerat, sivi lesnobrdski apnenec, enotni lipiški apnenec, litotamnijski apnenec in sedovški peščenjak. Kamninam smo določili petrografsko sestavo, poroznost ter specifično površino. Na te kamnine je bilo naseljenih 5 vrst gliv – Aspergillus niger, Aureobasidium pullulans, Cladosporium neolangeronii, Exophiala sp. in Penicillium chrysogenum. Te glive so bile izbrane, ker so ene najpogostejših gliv, ki jih najdemo na kamninah, ki jih uporabljamo za različne namene v kulturni dediščini. Rast gliv smo spremljali v 4 časovnih terminih, in sicer po 7, 14, 28 in 90 dneh naselitve in s tem proučevali biodovzetnost posameznih kamnin. Vzorce kamnin z glivami smo najprej pregledali makroskopsko s stereolupo, nato pa še z elektronskim mikroskopom. Največjo rast vseh petih gliv smo zaznali na sivem lesnobrdskem apnencu, ki ima med izbranimi kamninami najmanjšo poroznost in srednje veliko specifično površino. Najmanjšo rast smo opazili na litotamnijskem apnencu, ki ima dokaj veliko poroznost in specifično površino. Pri vseh glivah na obravnavanih kamninah smo opazili rast v določenem časovnem terminu. Najbolj uspešni glivi pri rasti na kamninah sta bili Exophiala sp. in Cladosporium neolangeronii. Pri vseh glivah smo po treh mesecih naselitve videli hife, sporulacijske strukture in tudi večje skupke hif. Biodovzetnost je odvisna od sestave kamnine in od količine dostopnega karbonatnega iona. Več je sparita in kalcitnega cementa, boljša je rast gliv na kamnini. Tematika biorazgradnje sploh na področju kulturne dediščine je zelo aktualna in vsekakor vredna bolj poglobljenega preiskovanja predvsem z namenom ugotavljanja primerne zaščite kulturne dediščine pred propadom zaradi mikroorganizmov.20242024-04-05 09:00:04Magistrsko delo/naloga155509VisID: 98186COBISS_ID: 191922691sl