​Primerjava nadzorovane sedacije bolnikov s propofolom in dexmedetomidinom med transkatetrsko vstavitvijo aortne zaklopke s transfemoralnim pristopomVovk Racman, Pia (Avtor) Šoštarič, Maja (Mentor) transkatetrska vstavitev aortne zaklopkenadzorovana sedacijadexmedetomidinpropofolpooperativni kognitivni upadUvod Zlati standard zdravljenja hude aortne stenoze je kirurška menjava zaklopke. V zadnjih letih se je kot primerljiva in manj invazivna metoda uveljavila transkatetrska vstavitev aortne zaklopke (TAVI). Danes je TAVI najpogosteje izveden v nadzorovani sedaciji z uporabo propofola. V zadnjih letih pa se za sedacijo vse pogosteje uporablja dexmedetomidin. Posamezne prospektivne raziskave so pokazale povezavo med uporabo dexmedetomidina in nižjo incidenco pooperativnega kognitivnega upada in pooperativnega delirija pri bolnikih. V skladu z usmeritvijo k minimalno invazivnim pristopom zdravljenja starostnikov, ki so večinska populacija kandidatov za TAVI, smo z našo raziskavo želeli ugotoviti, ali je za bolnike dexmedetomidin boljša izbira sedativne učinkovine kot propofol za TAVI poseg. Metode V randomizirano dvojno slepo prospektivno raziskavo smo vključili 78 bolnikov, ki so med januarjem 2019 in junijem 2021 prestali TAVI v nadzorovani sedaciji. Bolnike smo predhodno randomizirali v dve skupini; 39 bolnikov v skupino, ki je za sedacijo prejela propofol (skupina propofol) in 39 bolnikov v skupino, ki je za sedacijo prejela dexmedetomidin (skupina dexmedetomidin). Pri bolnikih smo preverjali vpliv uporabljene učinkovine na kognitivno funckijo (izvedba Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti, KPSS, pred in 48 ur po TAVI) in pojav pooperativnega delirija (preverjanje s pomočjo metode za oceno zmedenosti v enoti intenzivne terapije, Confusion Assessment Method for the Intensive Care Unit, CAM-ICU). Med posegom smo s standardnim monitoringom beležili hemodinamske in respiratorne parametre, potrebo po dodatnih bolusih analgosedacije in vazoaktivnih učinkovinah, prav tako smo po posegu beležili potrebo po vazoaktivnih učinkovinah in spremljali pojav atrijske fibrilacije v prvih 24ih urah po posegu. Beležili smo trajanje zdravljenja v Enoti intenzivne nege (EIN), trajanje hospitalizacije in 30-dnevno umrljivost. Razlike med skupinami smo preverjali s Studentovim t-testom, Mann-Whitneyevim U testom, hi kvadrat testom in testom razmerja verjetij. Vpliv sedativne učinkovine na pooperativni kognitivni izhod, končno srčno frekvenco in srednji arterijski tlak smo testirali z metodo multiple linearne regresije. Rezultati Od 78 v raziskavo vključenih bolnikov je bilo 71 bolnikov primernih za končno analizo podatkov. Mediana pooperativnega rezultata KPSS je bila v skupini propofol nižja za 2 točki v primerjavi z izhodiščno vrednostjo, medtem ko je v skupini dexmedetomidin ostala enaka. Razlika med skupinama je bila statistično pomembna. V skupini propofol je bila statistično značilno večja incidenca zgodnjega pooperativnega kognitivnega upada v primerjavi s skupino dexmedetomidin. V pojavu pooperativnega delirija ni bilo statistično značilne razlike med skupinama. V skupini propofol je bilo statistično značilno večje pojavljanje desaturacije tekom sedacije, večja je bila tudi potreba po dodatnih bolusih analgosedacije. Bolniki v skupini dexmedetomidin so imeli višji končni srednji arterijski tlak kot bolniki v skupini propofol. Razlike v pojavu pooperativne atrijske fibrilacije nismo zaznali. Statistično pomembnih razlik v trajanju zdravljenja v EIN, trajanju hospitalizacije in 30-dnevni umrljivosti nismo zaznali. Zaključek Rezultati naše raziskave kažejo, da je dexmedetomidin v več dejavnikih boljša izbira sedativa za nadzorovano sedacijo med TAVI kot propofol. Velika prednost dexmedetomidina je povezava z manjšo incidenco zgodnjega pooperativnega kognitivnega upada v populaciji TAVI bolnikov. Poleg tega nudi tudi bolj stabilno sedacijo z manj respiratorne depresije in hkratnimi analgetičnimi učinki.20242024-03-28 07:15:07Doktorsko delo/naloga155363VisID: 26277sl